Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga govori o uporabi kognitivnega in intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj. Avtorji ju vrednotijo na najrazličnejše načine, določene ugotovitve potekajo po vzporednih poteh, vendar so si mnenja še vedno zelo nasprotujoča. Tako si lahko literaturo s tega področja razlagamo v korist kritikov ali zagovornikov v razpravah. Pri uporabi kognitivnega intervjuja so si mnenja raznih raziskovalcev in avtorjev kriminalistične literature dokaj enotna, saj naj bi bila ta tehnika zelo učinkovita in uporabna za izboljšanje spominjanja preteklih dogodkov. Kljub temu pa so nekateri skeptični tudi glede uporabe kognitivnega intervjuja, saj naj bi to zahtevalo veliko časa za izvedbo in usposabljanje izvajalcev, ki pa zaradi kompleksnosti samega postopka delajo velike napake pri sami izvedbi. Veliko več polemik prinaša hipnoza, saj so predsodki glede njene uporabe prisotni od samega začetka njenega razvoja. Hipnozi se očita predvsem višjo stopnjo možnosti popačenja spomina, netočnih pridobljenih informacij ter sam neposredni vpliv hipnotizerja na zavest in razmišljanje hipnotiziranega. Prekrivanje značilnosti med obema tehnikama je izredno visoko, pri obeh gre za dokazano povečanje količine priklicanih informacij iz spomina. Razhajanja so razmerju med stopnjo prepričanosti posameznika v točnost podanih informacij in pa dejansko pravilnostjo podanih izjav. Kljub številnim zadržkom za uporabo metod v preiskovalne namene kot tehnik izboljšanja priklica spomina je znanih mnogo uspešno rešenih primerov. Diplomsko nalogo zaključujem z verifikacijo hipotez ter možnostmi razvoja tehnik v prihodnje.
Ključne besede: kognitivni intervju, hipnoza, preiskovanje, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.08.2013; Ogledov: 2520; Prenosov: 402
Celotno besedilo (265,09 KB)