| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Otrok priča - žrtev v kazenskem postopku
Monika Marn, 2019, magistrsko delo

Opis: Vse odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je žrtev kaznivega dejanja, so dolžne poskrbeti, da se mu po tem, ko je travmatiziran že zaradi samega kaznivega dejanja, ne povzročajo še dodatne travme, do katerih bi prišlo zaradi podoživljanja dogodka v kazenskem postopku. Kadar otrok pred sodiščem nastopa kot priča - žrtev, je navadno prav on edina relevantna priča, na podlagi izpovedbe katere bodo izdane bodisi oprostilne bodisi obsodilne sodbe. Kot priča je lahko otrok zaslišan pri katerikoli starosti, pomembno je le, da je sposoben pričati. Da bo postopek na njem pustil najmanj možnih negativnih posledic, je treba poskrbeti ne le med postopkom, ampak že prej. Brž ko se storjeno dejanje odkrije, je treba otroka na njemu primeren način temeljito informirati o tem, kaj ga čaka, ter ga na zaslišanje psihično pripraviti, kar naj bi primarno bila naloga staršev oziroma skrbnikov. Pomembno je, da čuti podporo pooblaščenca, morebitnega zagovornika in drugih oseb, ki so mu blizu, ter da se med njimi vzpostavi trden in zaupljiv odnos. Zelo pomembno, morda celo bistveno vlogo ima pri zaslišanju zasliševalec (sodnik ali drug strokovnjak), ki mora imeti čut za delo z otroki ter za način, na katerega bo zaslišanje izvedel, pri čemer je poleg strokovnega znanja pomembno tudi obvladovanje veščin komuniciranja z otroki in poznavanje odzivanja v posameznih razvojnih stopnjah. Manjše število obravnav in skrajšanje postopka, otrokom prilagojen prostor, nenavzočnost javnosti in obdolženca med zaslišanjem in prisotnost osebe, ki ji otrok zaupa, so bistveni dejavniki, ki pripomorejo k zmanjšanju sekundarne viktimizacije. Poleg tega k zmanjšanju travmatičnosti in hkrati k učinkovitosti postopka pripomorejo še za delo z otroki posebej usposobljeni strokovnjaki, večdisciplinarno sodelovanje, namenjeno celostni obravnavi otroka žrtve, uporaba orodij za zaslišanje, ki otroku pomagajo ubesediti doživeto, zasliševalcu pa lažje razumeti, sprememba dokaznih pravil ter uporaba avdiovideo tehnologije. Za ustrezno zaščito je nujno poskrbeti med postopkom in tudi po njem, še zlasti, kadar otrok ostaja povezan s storilcem.
Ključne besede: kazenski postopek, zaslišanje, otrok priča, otrok žrtev, sekundarna viktimizacija, spolna zloraba, nasilje v družini
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 727; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
VKLJUČEVANJE OTROK V POSTOPEK DRUŽINSKE MEDIACIJE
Monika Marn, 2016, diplomsko delo

Opis: Z razpadom partnerskega razmerja staršev, razpade tudi najpomembnejša celica otrokovega sveta in varnega okolja – njegova družina. Od ravnanja staršev ob tem dogodku je odvisno, kako bo razhod vplival na otroka. Če se bivša partnerja odločita za miren razhod, je ena izmed možnosti družinska mediacija, preko katere želijo medianti s pomočjo nepristranskega in nevtralnega mediatorja zaupno rešiti sporna vprašanja, ki izvirajo iz družinskopravnega razmerja. Kljub neformalnosti postopka se je potrebno držati načel, ki so temelj za uspeh in korektnost. Ves čas je v ospredju načelo največjih otrokovih koristi. O vprašanju, ali je otroka primerno vključiti v postopek družinske mediacije, pri nas odloča sodnik, na podlagi subjektivnih kriterijev. Otroka naj se vključi v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, ko je torej dovolj star, da razume pomen postopka in posledice svojih odločitev. Konkretna starostna meja v predpisih ni določena, v praksi je izoblikovano okvirno starostno merilo, da se jih med tretjim in dvanajstim letom vključi pasivno, po dvanajstem letu pa pri odločanju sodelujejo aktivno, a le v postopkih, ki ga zadevajo (npr. stiki, v zadevah glede premoženja staršev ne). Stroka zagovarja stališče, da mora biti otroku dana priložnost izjaviti svoje mnenje, čeprav nasprotniki trdijo, da se s tem preloži odgovornost za odločitve iz staršev na otroke. Otroci in mladostniki lahko sodelujejo na predlog staršev, ali na lastno željo, posredno ali neposredno, a vedno v skladu z načelom prostovoljnosti.
Ključne besede: družinska mediacija, zakonski spori, razveza, vključevanje otrok, otrokove pravice, največje otrokove koristi
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (758,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici