| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje odraslih otrok nad starši: odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje : doktorska disertacija
Monika Klun, 2023, doktorska disertacija

Opis: Nasilje v družini je družbeni problem, ki je kljub večji družbeni senzibilnosti še vedno prisoten. Pomemben del področja nasilja v družini predstavlja nasilje odraslih otrok nad starši, ki ga spremljajo številni miti in stereotipi. Žrtve doživljajo občutke sramu, strahu, krivde in druge občutke duševne stiske ob dejstvu, da nad njimi izvaja nasilje njihov otrok. Miti in stereotipi, skupaj z doživljanjem tovrstnih občutkov vplivajo na odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje tovrstnih primerov. V pričujoči doktorski disertaciji predstavljamo raziskavo o kriminalističnih vidikih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji. Raziskavo smo izvedli z uporabo dveh kvalitativnih metod. V prvem delu smo analizirali 46 policijskih, tožilskih in sodinih spisov iz obdobja 2010–2013, v drugem delu pa smo izvedli fokusni skupini s strokovnjaki na področju zdravstva in socialnega dela ter strokovnjaki iz področja kazenskega pravosodja. V raziskavi smo ugotovili, da je premoženjski motiv le eden izmed motivov za izvrševanje nasilja nad starši, pri čemer brezposelnost, težave pri iskanju zaposlitve in finančne težave niso edina značilnost storilcev. Nasilje namreč izvajajo tako otroci s finančnimi težavami kot otroci brez tovrstnih težav. Otroci s finančnimi težavami so bolj fizično nasilni, od staršev pričakujejo finančno podporo, otroci brez finančnih težav pa starše zanemarjajo ali jih izsiljujejo glede premoženja, ki bi ga lahko dobili po njihovi smrti. Ugotovili smo, da nasilje odraslih otrok nad starši ne izhaja iz konfliktov, ki se pojavljajo ob skupnem bivanju. Konflikti se dogajajo v vseh družinah in življenje ob sobivanju lahko ustvarja konflikte, ki v nekaterih primerih prerastejo v nasilje. Konflikti so lahko povod za nasilje, niso pa edini vzrok nasilja. Ugotovili smo, da fizični znaki nasilja niso najpogosteje opaženo znaki fizičnega nasilja odraslih otrok nad starši, temveč so najpogosteje prisotni psihološki znaki. Nadalje smo ugotovili, da se ogledi krajev kaznivih dejanj v primerih fizičnega nasilja opravljajo redko (17, 5 %). Ugotovitve raziskave kažejo, da so v vseh kazenskih zadevah, ki so se končale z obsodilno sodbo in izrečeno kaznijo zapora, kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V 75 % kazenskih zadev, v katerih je bila izrečena pogojna obsodba so kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V Sloveniji problematika nasilja odraslih otrok nad starši ni raziskana, v tujih raziskavah so obravnavani njeni sociološki, psihološki in psihiatrični vidiki. Nekaj je tudi raziskav, ki preučujejo družbena stališča do tega pojava. Raziskava o kriminalističnih vidikih odkrivanja preiskovanja in dokazovanje še ni bila izvedena, zato je v pričujoči doktorski disertaciji prva, ki tematiko obravnava iz tovrstnih vidikov.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, nasilje odraslih otrok nad starši, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Dejavniki in ekonomske posledice nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši
Monika Klun, 2020, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je pregledati literaturo o finančnih vidikih področij nasilja odraslih otrok nad starši in nasilja nad starejšimi. Metode: Prispevek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih ter ekonomskih posledicah nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši. Literatura je bila pridobljena s pomočjo različnih kombinacij po korenih ključnih besed, povezanih s tematiko: nasil*, star*, zlorab*, finan*, elder*, abus*, violen*, parent*, child* in econom*. Uporabljena je bila metoda snežne kepe. Ugotovitve: Natančne stroške, ki nastanejo kot posledica nasilja odraslih otrok nad starši, je težko oceniti. Povezava med nasiljem v družini in finančnimi stroški namreč ni preprosta. Dejavnika za to dejstvo lahko iščemo v neprijavljanju tovrstnih primerov in prepletanju več oblik nasilja. Tako se pogosto zgodi, da so stroški, ki so posledica ekonomskega nasilja, nemalokrat močno podcenjeni ali pa celo spregledani in se tako ne upoštevajo, ker so morda nastali vzporedno z dotično proučevano vrsto nasilja (npr. ob fizičnem nasilju). Zaradi nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši ne nastajajo zgolj kratkoročni, temveč tudi dolgoročni stroški, kar lahko vpliva na gospodarsko stabilnost države. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov za zmanjševanje nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje finančni vidik nasilja nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bi lahko obravnavala finančni vidik nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, finance
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 886; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Male sex work in Slovenia
Monika Klun, Matevž Bren, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose:The aim of this paper is to determine whether male sex work in Slovenia exists, if there are statistically significant differences in sexual orientation between male sex workers in Slovenia and men who do not engage in this type of work, and whether any factors (i.e. sexual orientation, dysfunctional family etc.) exist that can be used as predictive criteria for such behaviour. Design/Methods/Approach:In the first part, we used a descriptive method and in the second an empirical method. We conducted an online survey which included male sex workers and men who do not engage in this type of work. We used descriptive statistics, a chi-square test, and factor and discriminant analyses. The data collected were analysed using the SPSS program. We discussed the research results with some respondents and Dr Iztok Šori, a researcher at the Slovenian Peace Institute – Institute for Contemporary Social and Political Studies. Findings:Male sex work exists in Slovenia. Such workers generally define themselves as homosexual or bisexual. Among male sex workers and men who do not engage in this type of work, there are no significant differences in the socialisation process (in terms of a dysfunctional family background). In most cases, they come from functional families.Research Limitations/Implications:The limitation of our research is the small sample size. It is therefore questionable whether the findings can be generalised from the sample to the entire population.Practical Implications:Male sex work is clearly a part of Slovenian society. This should be taken into consideration while establishing policies and practices in the field of sex workers’ protection and, in particular, with regard to destigmatising sex work in Slovenia.Originality/Value:Dealing with the comparison of male sex workers and men who are not engaged in this type of work, our study is one of the first of its kind in Slovenia. It may be seen as a starting point for future empirical studies that deal only with male sex workers.
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 1340; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (393,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah
Monika Klun, Gorazd Meško, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja pregled literature na področju strahu pred kriminaliteto s poudarkom na strahu pred kriminaliteto pri ženskah in vsebuje razpravo o dejavnikih socializacije, viktimizacije, zdravja, medijev, okolja in spomina. Namen prispevka je pregledati študije o strahu pred kriminaliteto in predstaviti nekatere protislovne ugotovitve študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah in moških. Predstavljene so študije o strahu pred kriminaliteto v mednarodni viktimološki literaturi in pregled raziskovanja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Metode: Članek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotovitve: Ženske pogosteje izražajo altruistične strahove in ne navajajo skrbi za svoje partnerje. Strah pred kriminaliteto pri ženskah je posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom. Na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja. Dileme glede strahu pred kriminaliteto predstavljajo mediji in zdravje, protislovja pa so vidna v dejavnikih, ki izhajajo iz okolja. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka omogočajo razpravo o ukrepih za preprečevanje kriminalitete in razumevanje zapletenosti razmerij med kriminaliteto in strahom pred kriminaliteto. Strah pred kriminaliteto je pomemben del penalnega populizma, ki se ga je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite žrtev kriminalitete ter čustvenih odzivov na kriminaliteto. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi posebej obravnavala vzroke strahu pred kriminaliteto pri ženskah, zato je ta prispevek možno razumeti tudi kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, zdravje, dejavniki, socializacija, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 814; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (326,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi
Monika Klun, Danijela Frangež, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1046; Prenosov: 121
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Poskus primerjave kognitivnega in samoizvedenega intervjuja
Monika Klun, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati ključne razlike med državami glede zaupanja v vlado njihovih prebivalcev, njihovega strahu pred vdori države v zasebnost prebivalcev in njihovimi skrbmi zaradi državnega nadzora v kibernetskem prostoru. Metode: Da bi zajeli dojemanja Slovencev po svetu, je bila izvedena anketa. Doseženi so bili anketiranci iz 58 držav (n = 629), čeprav so rezultati poročani le za države z vsaj tremi anketiranci. Za opis vzorca in merjenih spremenljivk je bila uporabljena opisna statistika. Grafične ilustracije, narejene s programom MapChart, so bile uporabljene za vizualizacijo rezultatov. Ugotovitve: Rezultati raziskave nakazujejo na to, da se dojemanja zaupanja v vlado, strahu pred vdori države v zasebnost njenih prebivalcev in skrbi zaradi državnega nadzora v kibernetskem prostoru od države do države razlikujejo. Države so razvrščene v skupine glede na te tri kriterije. Povprečno zaupanje v vlado se zdi relativno nizko. Zdi se, da se anketiranci srednje močno bojijo vdorov države v njihove račune na družbenih omrežjih in da so zaskrbljeni glede nadzora nad njihovimi aktivnostmi na spletu. Omejitve/uporabnost raziskave Doprinos raziskave je uvid v dojemanje Slovencev po svetu glede zaupanja v vlado, strahu pred vladnim vdorom in strahu pred nadzorom vlade v državi, v kateri živijo. Čeprav smo dosegli omejeno število držav, predstavljajo rezultati nekaj zanimivih vpogledov v različne regije sveta. Študija se je osredotočila na populacijo Slovencev po svetu, zato morajo biti bralci izjemno previdni pri posploševanju rezultatov, tudi zaradi uporabljene metode snežne kepe. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja eno prvih študij dojemanj Slovencev po svetu glede njihovega zaupanja v vlado države, v kateri prebivajo, njihovega strahu pred vdori države v zasebnost njenih prebivalcev in njihove zaskrbljenost zaradi državnega nadzora v kibernetskem prostoru.
Ključne besede: samoizvedeni intervju, kognitivni intervju, točnost spominske obnove, priče
Objavljeno v DKUM: 03.04.2020; Ogledov: 805; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Uporaba samoupravljanega intervjuja v Sloveniji : magistrsko delo
Monika Klun, 2018, magistrsko delo

Opis: Pričanje očividcev lahko predstavlja edini ali glavni vir dokazov pri preiskovanju kazenskih zadev. Spomin prič na dogodek je lahko še posebej pomemben, kadar je na kraju kaznivega dejanja več prič, preiskovalci pa se ne morejo istočasno vsaki priči enako kakovostno posvetiti. Poleg tega lahko v množici prič spregledajo tudi kakšno pričo, ki bi zmogla posredovati pomembne podrobnosti. V običajnih policijskih razgovorih s pričami je pogosto zaslediti postavljanje zaprtih, sugestivnih vprašanj, kar lahko privede do napačnih informacij ali občutka podrejenosti priče. Ti dejavniki so privedli do razvoja samoupravljanega intervjuja, katerega namen je čim bolj ohraniti spomin prič na dogodek. Temelji na tehnikah ustnega kognitivnega intervjuja (npr. postavljanje odprtih vprašanj, duševna obnovitev konteksta). Gre za preiskovalno orodje, ki ni nadomestilo kasnejšemu razgovoru s pričo, omenjen pripomoček namreč lahko priče izpolnijo doma in ga nato čim prej vrnejo preiskovalcem. Samoupravljani intervju je učinkovit le, ko ga priča izpolni neposredno po kaznivem dejanju, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali pripomore tudi k lažjemu spopadanju s stresom. Proučevano orodje ni primerno za vsakogar, izvzete so namreč lahko tiste priče, ki imajo težave s pisnim izražanjem (npr. ljudje z disleksijo) in motivacijo. V drugem delu magistrske naloge je bila uporabljena empirična metoda. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila izvedena raziskava, katere cilj je bil primerjati točnost spominske obnove udeležencev, ki so izpolnjevali samoupravljani intervju in sodelujočih v kognitivnem intervjuju. Ugotovili smo, da bi samoupravljani intervju lahko pripomogel k boljšemu preiskovanju kazenskih zadev tudi v Sloveniji, saj so ugotovitve naše pilotne študije pokazale, da je bilo z njim zbranih več točnih podrobnosti kot s kognitivnim intervjujem. Ugotovitev naše raziskave sicer ni mogoče posplošiti na celotno populacijo, mogoče pa jo je razumeti kot izhodišče za razpravo in obravnavo vprašanj o sodobnejših, učinkovitejših in etično sprejemljivejših razgovorih za pridobivanje informacij od prič kaznivih dejanj v slovenskem pravosodnem sistemu.
Ključne besede: magistrska dela, pričanja, samoupravljani intervju, kognitivni intervju, priče, preiskava, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1029; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (774,84 KB)

8.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah : diplomsko delo univerzitetnega študija
Monika Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: Strah pred kriminaliteto je normalen odziv na kriminaliteto in številne študije so dokazale, da ima največji vpliv na ranljivo skupino oseb, v katero sodijo tudi ženske. V naši diplomski nalogi smo se osredotočili na dejavnike, ki bi pripomogli k večjemu razumevanju višjega strahu pred kriminaliteto pri ženskah. To bi doprineslo k lažjemu iskanju rešitev za tovrstno problematiko, ki vpliva na splošno počutje in vedenje žensk. Pri tem smo si pomagali s pregledom študij, opravljenih v tujini in Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kako se strah pred osebno viktimizacijo in altruistični strah odražata pri ženskah in pri moških. Zanimalo nas je, kako deluje hipoteza sence spolnega napada in kako vrsta razmerja med partnerjema vpliva na strah pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotavljali smo tudi, ali na višji strah žensk pred kriminaliteto vpliva fizična, čustvena ali huda telesna zloraba bivših intimnih partnerjev in kako samoocena zdravja vpliva na strah pred kriminaliteto pri moških in pri ženskah. S pregledom študij smo ugotovili, da so tako moški kot tudi ženske poročali o altruističnem strahu, pri čemer je bil le-ta bolj prisoten pri ženskah. Medtem ko so moški povedali, da jih je strah za svoje partnerke in otroke, so ženske povedale, da se bojijo tudi za sosede in stare starše. Za moške je bil altruistični strah pogosto edini strah, pri ženskah pa je bil dodaten strah. Ugotovili smo, da ženske strah pred vlomom povezujejo s posledico spolnega napada, pri čemer se te nanašajo tako na strah pred spolno zlorabo kot tudi na strah pred telesnimi poškodbami na splošno. Spoznali smo, da je pri ločenih in ovdovelih ženskah občutek ogroženosti le 15 - 18% višji kot pri poročenih ženskah, kljub temu da je pri slednjih manjša možnost viktimizacije kot pri ovdovelih in ločenih. Pri posledicah viktimizacije so izstopale samske, saj jih je kar 66 % poročalo, da so doživljale anksioznost. Spoznali smo tudi, da fizične, čustvene in hude telesne zlorabe bivših intimnih partnerjev povečujejo strah pred kriminaliteto pri ženskah, pri čemer na strah pred kriminaliteto ne vpliva spolna zloraba, ki jo povzročijo intimni partnerji. Ugotovili smo tudi, da samoocena zdravja pripomore k strahu pred kriminaliteto, pri čemer statistično pomembnega učinka samoocenjevanja zdravja na strah pred nočno hojo po soseski pri moških ni bilo.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, študije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1490; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (368,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici