| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
FKKT Navdih Znanosti – Študij na FKKT
2023, katalog

Opis: Brošura predstavlja predstavitev študija na FKTT UM, predstavlja vizijo in poslanstvo fakultete, možnosti nadaljevanja študija in opravljanja poklica ter predstavitev predmetnikov na vseh stopnjah in smereh študija.
Ključne besede: predstavitev fakultete, vizija in poslanstvo, dejavnosti fakultete, predmetniki, možnosti opravljanja poklica
Objavljeno v DKUM: 18.12.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Korozija kovinskih implantatov v umetni slini s simulacijo dodatka želodčne kisline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tajda Flis, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali korozijsko hitrost titanove zlitine TI90Al6V4 in nerjavnega jekla AISI 316L, ki se najpogosteje uporabljata kot implantata v dentalni medicini. Vzorca smo proučevali v čisti umetni slini, ki je služila kot osnovna raztopina. Čisti umetni slini smo nato dodajali še klorovodikovo kislino, ki v želodcu ohranja kisel pH, a lahko hkrati povzroča težave, t.i. zgago. Klorovodikovo kislino smo dodajali, da smo dobili pH vrednosti, ki so segale od pH = 2, ki je najnižja pH vrednost želodčne kisline pa vse do pH vrednosti ustnega plaka. Proučevali smo tudi kako na korozijo vplivata vodikov peroksid in mlečna kislina, ki pa se v telesu tvorita kot produkt, ki ga v primeru vnetja v ustni votlini tvorijo mikroorganizmi. Uporabili smo vodikov peroksid različnih koncentracij in mu dodajali mlečno kislino. Vzorce smo termostatirali pri 37°C in jih potopili v raztopine za 24, 48, 72 in 96 ur kjer so se pasivirali. Uporabljena metoda za določanje rezultatov je bila gravimetrična metoda. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili z gravimetrično metodo smo izračunali korozijske hitrosti. Rezultati so pokazali, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša v umetni slini ob dodatku klorovodikove kisline do pH = 2, medtem ko je v ostalih medijih korozijsko odpornejše nerjavno jeklo. Izračunane korozijske hitrosti so še vedno relativno majhne, zato smo potrdili, da sta tako titanova zlitina kot nerjavno jeklo primerna za uporabo kot dentalna implantata.
Ključne besede: korozija, titanova zlitina, nerjavno jeklo, umetna slina, pasivni film, gravimetrična metoda
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 262; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (7,41 MB)

3.
Eksperimenti v splošni in anorganski kemiji : navodila
Mojca Slemnik, Irena Ban, Matjaž Kristl, Janja Stergar, 2022, drugo učno gradivo

Opis: Delo predstavlja zbirko navodlil za praktično izvajanje eksperimentov v splošni in anorganski kemiji. Študenti se srečajo z osnovami eksperimentalnega dela v laboratoriju: spoznavajo laboratorijski inventar, osvojijo osnovne laboratorijske tehnike ter njihovo nadgradnjo v smislu sestavljanja aparatur za kemijske poskuse, računske naloge povežejo z eksperimenti, naučijo se pisanja poročil in se seznanijo z varnostjo v kemijskem laboratoriju.
Ključne besede: splošna kemija, anorganska kemija, laboratorijski eksperimenti, laboratorijski inventar, laboratorijske tehnike
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Površinska funkcionalizacija magnetnih nanodelcev (MND) za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Eva Kropušek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana sinteza magnetitnih nanodelcev, prevlečnih s citronsko kislino, za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Delci morajo biti stabilizirani v vodnem mediju in imeti morajo visok osmotski tlak. Da bi bili primerni za proces čiščenja odpadnih vod morajo imeti tako lastnost, da bi po čiščenju obdržali dovolj visok osmotski tlak za večkratno uporabo. Magnetne nanodelce železovega oksida (Fe3O4) smo sintetizirali z enostopenjskim postopkom soobarjanja železovih ionov v alkalni raztopini. Na površino magnetita smo vezali citronsko kislino, ki deluje kot površinsko aktivno sredstvo in tvori stabilno disperzijo MND v vodni raztopini. Citronska kislina se na površino delcev veže s kemisorpcijo, pri čemer nastanejo močne kovalentne vezi med funkcionalno skupino citronske kisline in površinskimi hidroksilnimi skupinami magnetita. Nadalje smo preučevali vpliv spremembe količine citronske kisline in vpliv spremembe temperature, pri kateri poteka sinteza, oziroma njun vpliv na osmotski tlak nanodelcev. Hidrofilne MND zlahka ločimo od vodnega toka s pomočjo zunanjega magnetnega polja, vendar se v procesu čiščenja delež citronske kisline, vezane na nanodelce, zmanjša. Delci aglomerirajo, kar zniža osmotski tlak nanodelcev in posledično jakost vodnega pretoka pri procesu čiščenja odpadnih vod. Rezultati osmotskega tlaka kažejo na potencialno uporabo takšnih delcev v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Vendar nismo dosegli visoke stabilnosti suspenzije magnetnih nanodelcev, kar nakazuje na možno hitro aglomeracijo delcev pri uporabi v procesu čiščenja odpadnih vod.
Ključne besede: magnetni nanodelci, citronska kislina, soobarjanje, osmotski tlak, čiščenje odpadnih vod
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1261; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

5.
FKKT : navdih znanosti
2019

Opis: Brošura vsebuje vse bistvene podatke FKKT, vizijo fakultete, študijske programe, vpisne pogoje, študentske aktivnosti, predmetnike in predstavitve laboratorijev: zaposleni, raziskovalna področja, najpomembnejši dosežki, ažurirane najpomembnejše objave, sodelovanje z ustanovami in podjetji, tekoče projekte in raziskovalno opremo.
Ključne besede: kemija, kemijska tehnologija, visoke šole, predmetniki
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 924; Prenosov: 45
URL Povezava na datoteko

6.
Optimizacija silikatne prevleke NiCu nanodelcev za aplikacije v medicini
Aljaž Degen, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri tej diplomski nalogi smo raziskovali vpliv debeline silikatne prevleke sintetiziranih NiCu nanodelcev na njihovo magnetizacijo in iskali najboljše pogoje za izluževanje silikatne prevleke iz NiCu nanodelcev. Uporabljali smo več različnih metod za karakterizacijo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Za določitev sestave nanodelcev smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD); pri meritvi Curiejeve temperature smo uporabili modificirano termogravimetrično analizo (TGA); velikosti nanodelcev smo določili s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM); pri določanju prisotnosti silike smo uporabili meritve zeta potenciala, transmisijsko elektronsko mikroskopijo in infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Opravili smo tudi magnetne meritve, katere smo izmerili na magnetometru z vibrajočim vzorcem (VSM), in kalorimetrične meritve. Za izluževanja smo uporabili raztopino NaOH, ki je vsebovala 3 % hidrazin. Pri optimizaciji izluževanja smo spreminjali čas izluževanja in koncentracijo NaOH. Uspelo nam je izboljšati pogoje izluževanja iz 1 M NaOH, 24 h, s 3 % hidrazinom, na 0,7 M NaOH, 8 h, s 3 % hidrazinom. Preverili smo tudi izluževanje s 4 % tetrametilamonijevim hidroksidom (TMAH), 4 h, vendar izluževanje ni uspelo. Vpliva debeline silikatne prevleke na magnetizacijo NiCu nanodelcev nismo uspeli določiti, saj se silika ni homogeno razporedila okoli nanodelcev, ampak se je nakopičila na določenih delih vzorca. Sintetizirani NiCu nanodelci niso bili homogeni. Zaradi njihove povprečne Curiejeve temperature, magnetizacije in velikosti so nanodelci primerni za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: NiCu, nanodelci, izluževanje, silikatna prevleka, tetrametilamonijev hidroksid (TMAH)
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 944; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

7.
Vpliv agresivnega medija in vnetnih procesov na korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini
Maša Hren, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini. Nerjavno jeklo AISI 316L in titanovo zlitino Ti90Al6V4 smo korodirali v umetni slini, v katero smo dodajali spojine, ki jih običajno s hrano in pijačo vnašamo v ustno votlino ali nastajajo kot produkt vnetnih procesov in predstavljajo precej agresiven medij za kovinske implantate. Dodajali smo NaCl različnih koncentracij ter HCl, s katero smo vplivali na vrednosti pH. Vnetno stanje v ustni votlini smo simulirali z dodatkom H2O2 in mlečne kisline različnih koncentracij. Korozijske parametre smo spremljali s potenciodinamsko metodo in elektrokemijsko impedančno spektroskopijo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi, 37 °C, potopili v izbrani medij, kjer smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Izvedli smo tudi meritve nepasiviranih vzorcev. Na podlagi pridobljenih meritev smo vzorcem določili hitrost korozije in jih glede na vrednosti korozijskih parametrov medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da so bile korozijske hitrosti relativno nizke, kar dokazuje zelo dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov, zato sta materiala primerna za dentalne implantate. Prav tako smo ugotovili, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša kot nerjavno jeklo v vseh proučevanih medijih, razen v umetni slini s 5 % in 10 % H2O2 z mlečno kislino. Opazili smo tudi, da se korozijske hitrosti znižujejo in zvišujejo glede na čas pasiviranja, kar je najverjetneje posledica spreminjanja debeline zaščitne oksidne plasti na površini.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, titanova zlitina, kovinski implantati, umetna slina
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1366; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

8.
Korozijska hitrost biokompatibilnih kovinskih materialov z dodatkom agresivnih ionov v umetni slini
Jernej Gaberc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo korozijske hitrosti biokompatibilnih kovinskih materialov, super nerjavnega jekla AISI 316L in titanove zlitine Ti90Al6V4, z dodatkom agresivnih ionov v umetni slini. Vzorca teh dveh zlitin smo pri konstantni temperaturi, 37°C, imeli potopljene v umetno slino in druge medije, ki so vsebovali naraščajoče koncentracije fluoridnih in kloridnih ionov. Zadnji dve pripravljeni raztopini smo s HCl umerili na pH = 4,5, ker je to pH plaka. Meritve smo izvajali s pomočjo gravimetrične metode, predhodno pa smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Rezultati kažejo, da so izgube mas pri obeh materialih v umetni slini in raztopinah, katerim smo dodali samo agresivne ione iz NaCl in NaF zelo majhne, saj se spreminjajo šele na petem decimalnem mestu. Njihove korozijske hitrosti so bile tudi posledično nizke. Večinoma te na začetku naraščajo, po določenem času pa zaradi nastanka zaščitne oksidne plasti na površini vzorcev padajo. Po dodatku HCl, kar je vplivalo na koncentracijo kloridnih ionov in spremembo pH na 4,5, je korozija titanove zlitine močno narasla. Korozijska hitrost je bila v primerjavi z ostalimi raztopinami neprimerljivo višja in tudi masa vzorca se je spreminjala že na tretjem decimalnem mestu. Korozijska hitrost nerjavnega jekla je v teh raztopinah tudi narasla, vendar manj kot za titanovo zlitino.
Ključne besede: korozijska hitrost, gravimetrična metoda, biokompatibilne kovine, agresivni ioni
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1005; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Sinteze in karakterizacija nanodelcev za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadne vode
Valentina Žalig, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebuje študijo, katere namen je bil poskušati sintetizirati magnetne nanodelce železovega oksida funkcionalizirane s primernimi prevlekami, ki bodo uporabni pri procesu čiščenja odpadne vode s pomočjo napredne osmoze. V ta namen smo s soobarjalno metodo sintetizirali magnetne nanodelce železovega oksida s prevleko iz natrijevega poliakrilata oz. citronske kisline. V želji po sintezi nanodelcev s čim višjim osmotskim tlakom, ki je ključen pri izvedbi osmoznega procesa, smo optimizirali nekatere pomembne parametre sintez. Za najbolj optimalno pri obeh sintezah se je izkazala dvostopenjska sinteza s temperaturo sinteze 90 °C in časom sinteze 30 min. Pri sintezah nanodelcev oblečenih s citronsko kislino smo optimizirali še množinsko razmerje Fe3+:Fe2+:CA (citronska kislina). Sintetizirani magnetni nanodelci so izkazovali osmotski tlak, zato smo v laboratorijskem merilu testirali njihovo uporabnost v osmoznem procesu. Ugotovili smo, da je potrebno nadaljnje raziskave usmeriti v izboljšanje vezi med nanodelci in prevleko, saj se je prevleka spirala iz delcev med osmoznim procesom. V magistrskem delu so zbrane vse sinteze, ki smo jih izvedli in rezultati teh sintez. Na splošno rezultati doseženih osmotskih tlakov sintetiziranih magnetnih nanodelcev ter preizkus le teh v procesu osmoze kažejo na možnost uporabe nanodelcev kot gonilne raztopine za osmozni proces čiščenja odpadne vode.
Ključne besede: nanodelci železovega oksida, soobarjanje, termogravimetrična analiza (TGA), dinamično sipanje svetlobe (DLS), osmotski tlak, napredna osmoza (FO)
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1746; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

10.
Vpliv skupnih ionov na prevodnost elektrolitskih mešanic
Lara Forstner, 2017, diplomsko delo

Opis: S konduktometrično metodo smo v termostatirani celici merili vpliv iona na prevodnost elektrolitov pri 25℃. Za merjenje prevodnosti smo pripravili raztopine NaCl, KCl in NaNO3 s koncentacijo od 0,001 do 0,01 mol/L. Mešanice soli smo pripravili tako, da je bila skupna koncentracija vedno 0,01 mol/L. Spreminjali smo sestavo mešanic in merili spremembe prevodnosti. V raztopini NaCl in KCl smo preučevali vpliv skupnega aniona, v NaCl in NaNO3 vpliv skupnega kationa, v mešanici KCl in NaNO3 pa ni skupnega iona, ki bi vplival na skupno prevodnost. S pomočjo grafov čistih elektrolitov smo potrdili Kohlrausch-ev zakon. Molske prevodnosti mešanic se gibljejo med vrednostmi čistih raztopin in so odvisne od sestave elektrolitske mešanice in od gibljivosti skupnih ionov.
Ključne besede: prevodnost elektrolitov, skupni ion, Kohlrausch-ev zakon, molska prevodnost
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1234; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 6.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici