1. Introverzija in ekstraverzija v procesu ustvarjanja grafične risbe: arhetipi in likovni izraz : magistrsko deloLea Pernek, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vzpostavlja dialoško razmerje med zgodovinskim razumevanjem grafike kot umetniške prakse in sodobno likovnoteoretsko opredelitvijo grafične risbe. Že Francisco de Goya je grafiko definiral kot samostojno umetniško dejavnost, pri kateri reproduktibilnost ni cilj, temveč sredstvo za artikulacijo umetniške vsebine. Z vidika Muhovičevega likovnoteoretskega razumevanja proces ustvarjanja grafične risbe omogoča neposredno interakcijo med notranjo in zunanjo realnostjo, tj. med vsebinami psihe in materialnostjo matrice. V tem kontekstu je ključna vpeljava Jungovih psihoanalitičnih konceptov osebnega in kolektivnega nezavednega ter arhetipa. Pri tem je posebna pozornost namenjena intuiciji umetnika in ustvarjalnemu dejanju (po Jungu gre za t. i. "mistično udeleženost") ter razmerju med introvertnim in ekstravertnim, kar je tudi osrednja tema v praktičnem delu naloge. S tem naloga vzpostavlja celosten model razumevanja umetniškega ustvarjanja, ki presega formalno-analitične ali zgolj tehnične vidike grafike, ter jo umešča v širši kontekst simbolnega izražanja in psihične transformacije.
Ključne besede: grafična risba, arhetip, C.G. Jung, introverzija, ekstraverzija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (4,16 MB) |
2. Vloga tetovaž v skupnosti skozi umetnost : magistrsko deloTjaša Gamser, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje simbolni in družbeni pomen tetovaž ter njihovo vlogo v oblikovanju skupnosti skozi umetnost. Teoretični del obravnava zgodovinski razvoj tetoviranja od prazgodovine do sodobnosti, pri čemer poudarja pomen tetovaž v različnih kulturah, subkulturah in kontekstih – od plemenskih skupnosti in zaporniških sistemov do sodobnih umetniških praks. Poseben poudarek je na umetnikih, ki tetoviranje vključujejo v svoja umetniška dela, ter na povezavi med tetovažo in identiteto posameznika.
V praktičnem delu je predstavljen avtorski projekt ZA(VEDNO), v okviru katerega je šestnajst sodelujočih prejelo tetovažo motiva listajoče knjige. Projekt raziskuje participacijo, pomen skupinske povezanosti in oblikovanje virtualne skupnosti skozi umetniško izkušnjo. Tetovaže tako postanejo sredstvo osebnega in skupinskega izraza, projekt pa del umetniškega raziskovanja sodobne participativne umetnosti.
Ključne besede: tetovaže, skupnost, umetnost, participativna umetnost, virtualna skupnost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,20 MB) |
3. Philosophy of care, feminist care theory and art careMojca Puncer, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Drawing on the epistemological tradition of feminist care theory and care ethics, this article analyzes Boris Groys’s contribution to the philosophy of care in order to highlight the implications of care issues in the context of art, which is an important reference point for both his and my own investigation. After an introductory overview of the problematic and conceptualization of care, I address Groys’s position. I then provide insights into feminist care ethics and the philosophy of the body, care aesthetics and care work, before turning to art care. In a concluding synthesis, I argue for a different philosophy of care in the light of a reorientation of our understanding of care work in general and in the art world in particular. Methodologically, I combine philosophical exegesis and critical theory, referring to the feminist critique of the Western philosophical tradition as expressed in Groys’s work. I remain at the discursive level of the philosophical study of care and its dialog with the broader field of feminist theory and care ethics, including in relation to care work and art care in the contemporary museum economy.
Ključne besede: philosophy of care, feminist care theory, care ethics, philosophy of the body, care work, crisis of care, art care, musealization, curating, aesthetics of care, contemporary art
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (251,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vera in identiteta skozi umetnost samouprizarjanja : magistrsko deloŠpela Ambrož, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje povezavo med krščanstvom, umetnostjo in osebno identiteto v sodobnem kontekstu. Teoretični del analizira vlogo žensk v krščanski ikonografiji, zlasti podobo Device Marije, ter raziskuje feministične kritike nevidnega dela žensk v religiji in umetnosti. Praktični del naloge vključuje ustvarjanje videoeseja, ki preko samouprizarjanja in avtorefleksije raziskuje avtoričin osebni odnos do vere in identitete.
Naloga združuje teoretično spoznanje s praktičnim umetniškim delom, pri čemer uporablja krščansko simboliko in feministično teorijo kot okvir za raziskovanje. Videoesej služi kot medij za introspekcijo in izražanje osebne in verske identitete, pri čemer izziva tradicionalne norme in pričakovanja.
Ključne ugotovitve vključujejo vpliv krščanske ikonografije na oblikovanje ženskih vlog, pomen nevidnega dela v umetnosti in družbi ter vlogo video umetnosti kot orodja za raziskovanje identitete in vere. Naloga prispeva k razumevanju povezav med religijo, umetnostjo in identiteto, zlasti skozi prizmo feministične kritike in samouprizarjanja.
Ključne besede: krščanstvo, identiteta, samouprizarjanje, feministična umetnost, video umetnost
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (3,78 MB) |
6. Umetniško delo med bodiartom, plesom in risbo : magistrsko deloPetra Preininger, 2023, magistrsko delo Opis: Bistvo magistrske naloge je raziskati, kako lahko mnogokrat ločena umetnostna področja in tehnike s pomočjo njihove fuzije in prepleta sestavljajo povsem novo in enotno umetniško delo. Zaradi obsežnosti in posledično tudi zapletenosti tovrstnih del so v prvem delu magistrske naloge najprej podane opredelitve temeljnih umetnostnih pojmov na podlagi že obstoječih, ontološko-teoretičnih stališč, ki so potrebne za razumevanje drugega, praktičnega dela naloge. S pomočjo raziskovanja ter prepletanja pojmov raziskujem performans oziroma bodiart, ki ga v nadaljevanju tudi zgodovinsko orišem. S kronološkim izborom predstavim reprezentativne umetnike 20. stoletja, ki performans oziroma bodiart kombinirajo z uprizoritveno in vizualno umetnostjo. Njihove procese ustvarjanja primerjam z lastnim praktičnim delom, kjer ustvarjam umetniško delo, ki združuje bodiart, ples, video in risbo.
Ključne besede: performans, bodiart, risba, ples, človeško telo, video, uprizoritvena umetnost, vizualna umetnost.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Likovni izraz skozi prizmo teorij simbolnih form : magistrsko deloNadja Martinjak, 2023, magistrsko delo Opis: Raziskovanja Sigmunda Freuda in Carla Gustava Junga kažejo, da se duša oziroma psiha izraža v njej primarni govorici simbolov. Človek simbole ustvarja spontano. Predmete in oblike nezavedno pretvarja v simbole, s tem pa jim daje velik psihičen pomen. Na ta način spreminja vidni svet, ki se mu prikazuje v svetlobi in barvi. Barve več ne razume zgolj objektivno kot elektromagnetno valovanje, ampak ji pripisuje subjektivne lastnosti in vsebine, ki se kažejo preko sebe na občutkih in idejah. Slednje je vidno tudi znotraj moderne in sodobne umetnosti, kjer učinka del ni mogoče v celoti razložiti z njihovo vidno obliko, ki je očesu, izučenem v klasični umetnosti, videti nova in tuja.
Ključne besede: simbolne forme, znak, arhetip, C. G. Jung, psihoanaliza
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,07 MB) |
8. Magični svetovi Marka Jakšeta kot inspiracija : magistrsko deloŠpela Fridau, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Magični svetovi Marka Jakšeta kot inspiracija je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu raziskujemo smeri nadrealizma in fantastične umetnosti, ki sta za Jakšeta najbolj značilni umetnostnozgodovinski opredelitvi. Soočimo se s koncepti psihoterapevta Sigmunda Freuda in na določeni točki drugače mislečega psihoanalitika C. G. Junga. Pri slednjem se opremo na analizo mita, simbolnega in arhetipskega, medtem ko iz Freudovega opusa obravnavamo spise o humorju, ki je prav tako prisoten v Jakšetovih delih. Ob Freudovi teoriji o das Unheimliche se dotaknemo še pojmov groteske in grozljivega, ki zadevata tudi področje estetike kot filozofske vede o umetnosti.
Za uvod v praktični del naloge smo se najprej lotili formalne analize izbranega Jakšetovega dela Čudežni ribolov. Na podlagi teoretičnega dela in svojega stališča smo ustvarili skico, ki smo jo nato izdelali še v digitalni obliki in se kasneje lotili slikanja v tehniki z oljnimi barvami. Namen je bil ustvariti naše lastno delo v dialogu z Jakšetovo likovno poetiko.
Ključne besede: Jakše, nadrealizem, fantastična umetnost, mit, psihoanaliza
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 49
Celotno besedilo (6,27 MB) |
9. Družbena kritičnost s poudarkom na ekologiji skozi umetnost kolaža in fotomontaže : magistrsko deloZoja Podbrežnik, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga Družbena kritičnost s poudarkom na ekologiji skozi umetnost kolaža in fotomontaže opisuje zgodovinski pregled kolažne ter fotomontažne tehnike manipuliranja s fotografskimi podobami. Na podlagi ekologije in problematike onesnaževanja, ter kako se ta povezuje z umetnostjo, opišem EKO 8, Mednarodni trienale umetnost in okolje / Pismo za prihodnost ter del njegove zgodovine nastanka. Obravnavam izbrane avtorje Johna Heartfielda, Marthe Rosler, NSK – Novega kolektivizma, Staneta Jagodiča, Polonce Lovšin in Jimmy Turrella ter njihova dela, ki temeljijo na tehniki kolaža, fotomontaže in na družbeni kritičnosti. Ob tem predstavimo tudi razmisleke izbranih filozofov in umetnikov o pomenu in problematiki ekologije v današnji družbi in njihovo vlogo družbene kritike ter odgovore na vprašanje, kje tiči problem krize. V zaključnem delu naloge predstavimo svoje praktično delo z naslovom Kako Lahko¬¬?, ki v ospredje postavlja problematiko onesnaževanja našega planeta. Izdelano je v tehniki fotomontaže. S pomočjo filozofskih razmislekov o ekologiji (Arne Naess in drugih) ter skozi dela umetnikov, ki se poslužujejo kolaža in fotomontaže ter so družbeno kritična, analiziramo korake svojega umetniškega ustvarjanja.
Ključne besede: Kolaž, fotomontaža, družbena kritičnost, globoka ekologija.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 818; Prenosov: 96
Celotno besedilo (4,93 MB) |
10. Od formalne likovne analize k scenografiji: nakaj primerov : magistrsko deloAna Glažar, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Od formalne likovne analize k scenografiji: nekaj primerov sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo proučili likovnoteoretsko obravnavo prostora v slikarstvu, kar smo podkrepili s klasifikacijo prostorskih vodil. Slednje smo obravnavali pri formalni likovni analizi izbranih slikarskih del. Poleg tega smo prikazali razvoj načinov upodobitve prostora v slikarstvu, torej s pomočjo umetnostnozgodovinskega pregleda ključnih obdobij in njihovih prostorskih paradigem. Ključni obdobji pri izbranih slikarskih delih, predvsem pri gradnji slikovnega prostora, sta renesansa in modernizem, glede na motiviko del pa smo dodali še obdobji baroka in romantike. Splošno smo se navezali na scenografsko oblikovanje, poseben poudarek smo namenili razvoju scenografske makete. V procesu izdelave praktičnega dela smo povezali rezultate formalne likovne analize slik z literaturo, ki se navezuje na oblikovanje scenografskih maket. Z rezultati praktičnega dela naloge smo potrdili našo glavno hipotezo, da lahko z združevanjem zakonitosti ustvarjanja slikovnega prostora in tehnologij oblikovanja scenskih maket znova poustvarimo prostor slikarskega dela.
Ključne besede: slikarski prostor, formalna likovna analiza, scenografija, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 87
Celotno besedilo (17,80 MB) |
