| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SKLADIŠČNO POSLOVANJE CENTRALNEGA SKLADIŠČA POŠTE SLOVENIJE D.O.O.
Mojca Potočnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar smo razdelili v dva dela in sicer teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo opisali pojem logistike, katera ima velik vpliv na življenjski standard ljudi v sodobni družbi. Tega se zavedajo tudi organizacije, kajti logistika postaja veliko strateško področje, pomembno za uspešno vodenje podjetja. Tukaj smo opredelili tudi osnovne pojme in postopke, brez katerih si skladiščne dejavnosti ne moremo niti zamisliti. V praktičnem delu pa smo opisali podjetje Pošta Slovenije d.o.o. in dela, ki potekajo v centralnem skladišču Pošte Slovenije. Opisali in prikazali smo pomanjkljivosti sedanjega poslovanja v centralnem skladišču in primerjali z paketnim ekspeditom, ki je že informacijsko podprt. Opisali smo tudi pomanjkljivosti, ki lahko pripeljejo podjetje Pošta Slovenije d.o.o. v obdobje upadanja rasti, če se ne bodo začeli ukvarjati z odpravljanjem napak in pomanjkljivosti, katere so trenutno prisotne v njihovem poslovanju.
Ključne besede: logistika, skladiščenje, lokacija, informacijska podpora, pismarnice, kontrolno pakirno mesto
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1047; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (181,31 KB)

3.
PRIMERJAVA REZULTATOV TIMSS (2011) Z NARAVOSLOVNIM ZNANJEM KOROŠKIH ČETRTOŠOLCEV
Mojca Potočnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, z naslovom Primerjava rezultatov TIMSS (2011) z naravoslovnim znanjem koroških četrtošolcev, je sestavljeno iz dveh zaokroženih celot, teoretične in empirične, ki se med seboj povezujeta, dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali raziskavo TIMSS (2011) in poudarili rezultate slovenskih osnovnošolcev. Opisali smo naravoslovje, njegov pomen in opredelili njegove posebnosti ter cilje za trajno pridobljeno znanje. Poudarili smo pomen učnega predmeta NIT. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave, ki smo jo opravili med koroškimi četrtošolci – primerjali smo njihovo znanje in rezultate raziskave TIMSS (2011). Ugotovili smo, da naravoslovno znanje učencev 4. razreda Osnovne šole Mežica in Osnovne šole Črna na Koroškem presega znanje slovenskih osnovnošolcev v raziskavi TIMSS (2011). Med izbranimi vprašanji je bilo samo eno, kjer so slovenski osnovnošolci v raziskavi TIMSS (2011) dosegli boljši rezultat – naravoslovno znanje dečkov 4. razreda Osnovne šole Mežica in Osnovne šole Črna na Koroškem namreč presega znanje slovenskih osnovnošolcev na raziskavi TIMSS (2011). Med izbranimi vprašanji je bilo samo eno, kjer so slovenski osnovnošolci v raziskavi TIMSS (2011) dosegli boljši rezultat. Anketirani učenci prav tako bolje kot slovenski osnovnošolci v raziskavi TIMSS (2011) poznajo vsebinske sklope Živa narava, Neživa narava in Veda o Zemlji.
Ključne besede: naravoslovje, osnovna šola, četrti razred, raziskava TIMSS.
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 634; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Osamitev in karakterizacija bakterije Clostridium difficile iz vzorcev poplavne vode in prsti
Mojca Potočnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Clostridium difficile je patogena bakterija, ki povzroča črevesne bolezni pri ljudeh in živalih. Okužbe s C. difficile sodijo trenutno med najpogostejše bolnišnične črevesne okužbe v številnih državah. Število obolelih v zadnjih letih namreč vztrajno narašča. Raziskave o C. difficile v izvenbolnišničnem okolju so maloštevilne, zato smo v magistrskem delu proučevali prisotnost in tipe bakterije C. difficile v okoljskih vzorcih: v vzorcih poplavne vode in prsti iz različnih okolij (njiva, travnik, gozd, kompost, pašnik in skladišče drv).C. difficile smo iz vzorcev vode in prsti osamili na selektivnih gojiščih. Vzorce prsti smo testirali z dvema metodama, ki sta se razlikovali v načinu priprave suspenzije prsti (brez namakanja in z namakanjem). Izolate C. difficile smo karakterizirali z genotipizacijskima metodama toksinotipizacijo in PCR-ribotipizacijo. Analizirali smo 44 vzorcev poplavne vode in 44 vzorcev prsti. Pozitivnih je bilo 10 vzorcev vode (22,7 %), iz katerih smo pridobili 73 izolatov C. difficile. Iz skupno 16 pozitivnih vzorcev prsti (36,4 %) smo izolirali 178 izolatov. Izolate smo uvrstili v 21 različnih PCR-ribotipov in 5 toksinotipov, med katerimi sta toksinotipa IXb in XId nova. Skoraj polovica PCR-ribotipov iz vode in prsti se je ujemala s PCR-ribotipi, ki jih najdemo pri ljudeh in živalih v Sloveniji. Naši rezultati potrjujejo, da je C. difficile pogost tudi v izvenbolnišničnem okolju. Pokazali smo, da se genotipi C. difficile v okolju delno prekrivajo z genotipi, ki se pojavljajo pri živalih in ljudeh, kar kaže, da prst in luže lahko predstavljajo enega od rezervoarjev bakterije C. difficile. Kljub omenjenemu prekrivanju genotipov najdemo v zemlji in lužah tudi veliko genotipov, ki pri človeku in živalih še niso bili opisani.
Ključne besede: Clostridium difficile, okoljski vzorci, izolacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 964; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Highly divergent Clostridium difficile strains isolated from the environment
Sandra Janežič, Mojca Potočnik, Valerija Tkalec, Maja Rupnik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Clostridium difficile is one of the most important human and animal pathogens. However, the bacterium is ubiquitous and can be isolated from various sources. Here we report the prevalence and characterization of C. difficile in less studied environmental samples, puddle water (n = 104) and soil (n = 79). C. difficile was detected in 14.4% of puddle water and in 36.7% of soil samples. Environmental strains displayed antimicrobial resistance patterns comparable to already published data of human and animal isolates. A total of 480 isolates were grouped into 34 different PCR ribotypes. More than half of these (52.9%; 18 of 34) were already described in humans or animals. However, 14 PCR ribotypes were new in our PCR ribotype library and all but one were non-toxigenic. The multilocus sequence analysis of these new PCR ribotypes revealed that non-toxigenic environmental isolates are phylogenetically distinct and belong to three highly divergent clades, two of which have not been described before. Our data suggest that environment is a potential reservoir of genetically diverse population of C. difficile.
Ključne besede: clostridium difficile, environment, isolation
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 310; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici