| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza umeščanja žuželk v gastronomsko ponudbo Slovenije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Klara Otič, 2025, diplomsko delo

Opis: Entomofagija ali praksa uživanja žuželk je stara več tisočletij, v nekaterih državah Južne Amerike in jugovzhodne Azije jo ohranjajo še danes. Žuželke vsebujejo visoke vrednosti beljakovin in esencialnih aminokislin, maščob, vlaknin, vitaminov in mineralov. Po hranilnih vrednostih so zelo podobne tradicionalnim virom beljakovin (govedina, svinjina in perutnina), ki pa niso najbolj trajnostne oblike pridobivanja hrane. Tradicionalni viri beljakovin potrebujejo namreč veliko več površine, krme in energije, poleg tega ustvarijo veliko več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z alternativnimi viri. Opravili smo pregled znanstvenih člankov o odnosu različnih gostov do entomofagije ter poiskali primere uporabe žuželk v gastronomiji. Praksa uživanja žuželk je deležna veliko pozornosti, še posebej na Zahodu, saj se z naraščanjem prebivalstva pojavlja vprašanje o tem, kako prehraniti planet ter kako to storiti na bolj trajnosten način Zato smo v diplomski nalogi raziskovali, ali so Slovenci seznanjeni s prakso uživanja žuželk (entomofagijo), koliko so pripravljeni na zamenjavo tradicionalnih virov beljakovin za alternativne ter kakšna je njihova perspektiva na različne dejavnike.
Ključne besede: entomofagija, uživanje žuželk, alternativni viri hrane, trajnostna hrana, naraščanje svetovnega prebivalstva.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželje
Vita Petek, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Ključne besede: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 644; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Gastronomski turizem : vloga v trajnostnem razvoju destinacije
Saša Poljak Istenič, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici