| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
REKONSTRUKCIJA HLADILNO MAZALNEGA SISTEMA NA OBDELOVALNEM STROJU ZA GROBO BRUŠENJE VALJEV
Marjana Stiplovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano obstoječe stanje hladilnega sistema na brusilnem stroju za grobo brušenje valjev. Pri obdelavi emulzija izpira odbrušen material iz obdelovanca. Tako se emulzija in odbrušen material skupaj iztekata po kanalu in je glavni problem v usedanju odbrušenega materiala, ki ga imenujemo mulj. Glavni problem je, ker se emulzija vrača nazaj na stroj in še vsebuje mulj. Glavna naloga je ločiti mulj iz emulzije. Z eksperimenti smo prišli do različnih rešitev. Obstaja rešitev z rekonstrukcijo že obstoječega sistema, ki bi temeljil na eksperimentu določavanja usebnosti usedljivih snovi Imhofovega lija, ali uvedbo novega čistilnega sistema kjer bi vključili magnetni separator in filtrirni papir.
Ključne besede: hlajenje in mazanje, brušenje, grobo brušenje valjev, čistilno hladilni sistem
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 1955; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (11,13 MB)

4.
VPLIV OZONIRANJA NA STOPNJO BELINE IN MIKROBIOLOŠKO STABILNOST SUSPENZIJE CaCO3
Jerneja Bezgovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Kalcijev karbonat je kemična spojina, ki ima zaradi svojih lastnosti edinstven pomen in vlogo v mnogih vejah industrije, bodisi kot polnilo ali pigment. Uporablja se predvsem v proizvodnji papirja, plastike, gume ter v farmacevtski in živilski industriji. V naravi se nahaja v različnih oblikah - kot apnenec, kreda ali marmor. Glede na izvor je lahko rahlo rumenkasto obarvan, kar kazi belino čistega CaCO3. Pogoj za dobro kakovost karbonatnih polnil je poleg odlične beline tudi, da je njihova suspenzija stabilna in mikrobiološko neoporečna. Zato v postopku predelave karbonatna polnila zaščitijo proti razpadu suspenzije in mikrobiološki nestabilnosti s kemijskimi dodatki kot so biocidna sredstva, različni konzervansi, vodikov peroksid in dispergirna sredstva. Uvedba postopka ozoniranja v tehnološki proces priprave suspenzije CaCO3 je priložnost izboljšati belino suspenzije CaCO3 in hkrati zagotoviti mikrobiološko stabilnost izdelka ter na ta način zmanjšati porabo biocidnih sredstev in belil.
Ključne besede: kalcijeva karbonatna polnila, CaCO3, ozoniranje, pH vrednost, električna prevodnost, belina, mikrobiologija, presejalni test
Objavljeno: 29.06.2012; Ogledov: 1727; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

5.
Use of a stable carbon isotope to assess the efficiency of a drinking water treatment method with CO[sub]2
Mojca Poberžnik, Albrecht Leis, Aleksandra Lobnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: CO2 gas with a special isotopic signature (?13C = -35.2% vs. VPDB) was used as a marker to evaluate the efficiency of a drinking water treatment method and the effect of an ultrasonic (US) stirrer. This treatment was developed to prevent precipitation and corrosion effects in water-supply systems. The research work was performed using a laboratory-scale pilot plant that was filled with tap water. The stable isotope analyses of ?13C-DIC (Dissolved Inorganic Carbon) in the water samples indicated that the maximum content of added CO2 gas in DIC was in the range of 35 to 45%. The use of the US stirrer during the entire experiment decreased the method's overall efficiency by 10%, due to degassing at a late stage of the experiment but accelerated the dissolution process in the early experimental stage.
Ključne besede: 13C stable isotope, carbon dioxide, carbonate equilibrium, corrosion, drinking water, limestone
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1513; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
UČINKOVITOST KEMIJSKO MODIFICIRANIH NF MEMBRAN PRI ZADRŽEVANJU IONOV TEŽKIH KOVIN
Kristina Pečovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Polimerne membrane se pogosto pojavljajo v različnih separacijskih procesih, kot npr. pri nanofiltraciji. Tankoplastne nanofiltracijske membrane (TFC NF) imajo sposobnost zadrževanja večvalentnih kationov, med njimi tudi ionov težkih kovin, vendar je njihova slabost ta, da se zaradi pojava koncentracijske polarizacije in mašenja (fouling) občutno zmanjša pretok skozi membrano. Namen modifikacije površine membrane je izboljšati njihovo selektivnost, ohraniti in povečati pretok skozi membrano (fluks), ohraniti stabilno strukturo, minimizirati nagnjenost k mašenju in s tem ugodno vplivati na separacijske lastnosti membran. V okviru raziskav za diplomsko delo je bila izvedena modifikacija komercialno dostopne tankoslojne kompozitne NF membrane (NF2, Sepro Inc.) ter njena karakterizacija pred in po modifikaciji. Modifikacijo smo izvedli v kislem in bazičnem mediju (s pomočjo citronske kisline in natrijevega hidroksida). Namen raziskav je bil primerjati učinek zadrževanja ionov težkih kovin (cink, kadmij, svinec) v kombinaciji z različnima anionoma (- NO3- oz. Cl-) pri filtraciji skozi modificirano in nemodificirano NF2 membrano. Filtracija je bil izvedena pri različnih delovnih pogojih (pH 4; in tlaku 5; 20 in 44 bar). Na osnovi rezultatov filtracije, kot tudi iz analiz lastnosti (selektivnost, hidrofilnost, navidezna velikost por-NMWCO) osnovne in modificirane TFC NF2 membrane je razvidno, da lahko s preprosto kemijsko modifikacijo vplivamo na lastnosti membran v smislu površinskih karakteristik in morfološke strukture samega kompozita ter izboljšamo zadrževanje ionov težkih kovin, npr. pri delovnem tlaku 20 bar Pb2+ za 19% oz. 9% (iz raztopine PbNO3- oz. PbCl2), Cd2+ za 17% oz. 8% (iz raztopine CdNO3- oz. CdCl2) ter za Zn2+ za 4% oz. 8% (iz raztopine ZnNO3- oz. ZnCl2) glede na enako NF2 nemodificirano membrano.
Ključne besede: Nanofiltracija, tankoplastne kompozitne membrane, površinska modifikacija, ioni težkih kovin, cink, kadmij, svinec
Objavljeno: 29.06.2012; Ogledov: 1791; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

8.
9.
Razgradnja pesticidov z naprednimi oksidacijskimi postopki
Ines Tement, 2015, diplomsko delo

Opis: V okviru problematike razgradnje pesticidov, ki se skladiščijo v prsti in vodah, smo v diplomski nalogi na osnovi eksperimentov ugotavljali razgradnjo predhodno izbranega pesticida, ki ga lahko detektiramo v UV/VIS področju. Razpad le-tega oziroma razgradnjo smo spremljali s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka, ob prisotnosti ultravijolične svetlobe. Spremljali smo razgradnjo herbicida piklorama, ki se uporablja za zatiranje ali uničevanje širokolistnih plevelov, dreves in grmovja. Eksperimente smo izvajali v reaktorju ob prisotnosti ultravijolične (UV) žarnice pri različnih eksperimentalnih pogojih, spremljali smo: koncentracijo piklorama v raztopini, moč UV-žarnice in koncentracijo vodikovega peroksida. Učinkovitost razgradnje piklorama smo spremljali z UV/VIS spektroskopijo in s plinsko kromatografijo podprto z masno spektrometrijo. Na podlagi dobljenih rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo s pomočjo šaržnega reaktorja z vgrajeno UV-žarnico ob prisotnosti vodikovega peroksida, kakor tudi brez vodikovega peroksida, uspeli razgraditi raztopino piklorama. Strupenost piklorama, tj. pred in po obdelavi, smo testirali z akutnim testom strupenosti z bakterijami Vibrio fischeri in vodnimi bolhami Daphnia magna. Glede na izvedena testa se toksičnost raztopine piklorama po obdelavi bistveno ne poveča.
Ključne besede: pikloram, pesticidi, herbicidi, napredni oksidacijski postopki, postopek H_2 O_2/UV.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 888; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

10.
Uporaba zeolitov in razvoj analiznih metod za spremljanje učinkovitosti čiščenja komunalnih odpadnih vod
Neja Hrovat, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo spremljali učinkovitost čiščenja komunalnih odpadnih vod z adsorpcijo na zeolite. Uporabili smo tri različne zeolite, dva naravna in enega sintetičnega, približno enakih granulacij in lastnosti. Kot tarčna onesnaževala smo obravnavali težke kovine treh različnih koncentracij. Adsorpcija je večinoma potekala na statičen način. Naredili smo tudi različne verzije adsorpcije z mešanimi kovinami in adsorpcijo z manjšimi frekvencami jemanja vzorcev. Prav tako smo izvedli desorpcijo z 0,1 M HCl. Za vpogled kinetike adsorpcije smo preizkusili tudi pretočni način adsorpcije. Koncentracijo kovin smo izmerili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo, vzorce zeolita pa karakterizirali z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Uporabljeno metodo smo tudi delno validirali. Določili smo linearnost, natančnost, mejo določljivosti in mejo zaznavnosti. Po rezultatih sodeč je naša metoda ustrezna, saj daje natančne in ponovljive rezultate v izbranem delovnem območju. Pri vseh eksperimentih je viden trend nižanja koncentracije vseh onesnaževal. Največji padec se je povsod zgodil v prvi uri adsorpcije, vsi trije materiali pa so dosegli v povprečju od 70% do 90% retencijo. Prav tako so v povprečju retencije pri nižji koncentraciji boljše kot pri višji koncentraciji. Najboljše rezultate smo pri vseh koncentracijah dosegli pri Pb2+, sledita Zn2+ in Ni2+. Ugotovili smo, da Langmuirjeva izoterma bolje opiše eksperimentalne podatke kot Freundlichova.
Ključne besede: Adsorpcija, zeolit, težke kovine, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 662; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici