Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Prehajanje med osnovnošolskimi programi za otroke z avtističnimi motnjami
Mojca Motaln, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu uvodoma opredelimo pojme, značilnosti, usmerjanje, programe in individualiziran program otrok z avtističnimi motnjami. Namen raziskovalnega dela je proučiti, kako se otroci z avtističnimi motnjami usmerjajo in prehajajo med različnimi programi vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli, kakšne težave oziroma ovire imajo in kako jim z izvajanjem individualiziranih programov pomagamo ovire premostiti. V empiričnem delu smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj in uporabili metodi analize dokumentov ter polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Do rezultatov smo prišli s pregledom teoretičnih izhodišč ter študijem domače in tuje literature na področju otrok z avtističnimi motnjami. Proučili smo strokovna mnenja, individualizirane programe in evalvacije v obdobju dveh let za otroke, ki so v odločbi o usmeritvi opredeljeni kot otroci z avtističnimi motnjami. Podrobneje smo analizirali strokovna mnenja, odločbe o usmeritvi in individualizirane programe štirih otrok. S pomočjo analize dokumentov smo prišli do sklepov, ki jih zaradi majhnega vzorca ne moremo posploševati, a smo dobili o njih potrditve tudi iz polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Ključnega pomena ob naraščajoči pojavnosti otrok z avtističnimi motnjami tudi v Sloveniji je, da obstaja kontinuum programov za njihovo vzgojo in izobraževanje v rednem in specializiranem javnem šolstvu ter da zakonodaja in podzakonski akti za področje vzgoje in izobraževanja urejajo ponovno usmerjanje po potrebi ter prehajanje med programi, z upoštevanjem doseganja ciljev v individualiziranem programu in standardov znanja v različnih programih.
Ključne besede: avtistične motnje, usmerjanje, enakovredni izobrazbeni standard, nižji izobrazbeni standard, individualizirani program, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1118; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,53 MB)

PRIMERJAVA PISMENOSTI UČENCEV NA KONCU PRVEGA IN NA ZAČETKU DRUGEGA RAZREDA
Mojca Motaln, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je celoživljenjski proces, ki se začne že v predšolskem obdobju. Učitelji mu v šoli pripisujejo veliko vlogo predvsem v prvem triletju, ko je opismenjevanju v šoli namenjeno največ ur. Sprva je pri učenju branja in pisanja pomembno le dejstvo, da ti dve zmožnosti učenci avtomatizirajo, v višjih razredih in kasneje v življenju pa opismenjevanje pomeni učenje iz knjig in sproščujoče branje, pisanje za učenje ali za zapomnitev obveznosti in še mnogo več. Ključnega pomena pri opismenjevanju je funkcionalna pismenost. Pri opismenjevanju igra pomembno vlogo tudi poslušanje, od česar je odvisen razvoj branja, pisanja in govorjenja. Razločujoče poslušanje pripomore k hitrejši zapomnitvi črk in k uspešnemu zapisovanju slišanega. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, pri čemer sem se osredotočila predvsem na branje, pisanje in poslušanje, ki jih v začetnem obveznem izobraževanju najbolj razvijamo. Predstavila sem metode opismenjevanja, postopke pridobivanja črk in motnje, ki se pri opismenjevanju velikokrat pojavijo. Posebno poglavje sem namenila trem komunikacijskim zmožnostim, in sicer poslušanju, branju in pisanju. Pri branju sem veliko vlogo predpisala strategijam, ki jih učenec postopoma obvlada pri stopnjah razvoja branja, prav tako pa dejavnikom, ki bistveno vplivajo na učenje branja. Učenje pisanja poteka hitreje in bolj gladko, če ima učenec dobro razvito grafomotoriko in če jih učitelji opozarjajo na nepravilnosti pri pisanju, zaradi česar lahko imajo učenci kasnejše težave pri zapisovanju črk in besed. V empiričnem delu sledi moja raziskava pismenosti, kjer so rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih osnovnih šol. Raziskava je potekala s preizkusom pismenosti, in sicer z dvakratnim preverjanjem učencev, pri čemer je bil preizkus zaradi objektivnosti rezultatov na obeh preverjanjih enak. Pri raziskavi me je zanimala stopnja pismenosti učencev in individualni napredek. Rezultate sem nato prikazala še glede na spol.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, motnje opismenjevanja, poslušanje, branje, pisanje ter preizkus pismenosti
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 2856; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh