Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava področje zaščite geografskih označb s poudarkom na geografskih označbah vina in ostalih izdelkov iz grozdja v EU in v ZDA, podobnosti, razlike in odnos do zaščite med obema sistemoma. Danes namreč ni več dovolj, da je izdelek različen od drugih, mora biti tudi med najboljšimi. Ker se geografske označbe in označbe porekla razlikujejo od drugih pravic intelektualne lastnine, ki nakazujejo kakovost, predvsem od blagovne znamke, je potrebno, da sta pri izdelku z geografskim poreklom ali označbo porekla le-ti ključnega pomena pri izdelavi poslovne strategije umeščanja na tržišče, saj se z njo lahko poveča tržnost in vrednost izdelkov široke porabe, od vina in žganih pijač do riža ali sira. Naloga obravnava zgodovinski razvoj geografskih označb, kjer je posebno poglavje namenjeno Sporazumu TRIPS, ker so pred Sporazumom TRIPS določbe, ki obravnavajo geografske označbe, le predpisale splošne obveznosti za pravna sredstva in prepustile vse druge težave pri nadzoru notranjemu pravu vsake posamezne države. Dodatno poglavje je namenjeno nadaljevanju TRIPS pogajanj in analizi predlogov, ki so jih glede zaščite geografskih označb predlagale različne države. Naloga ravno tako podrobno obravnava razvoj zaščite geografskih označb in trenutno veljavno zakonodajo znotraj EU (s posebnim podpoglavjem o slovenski zakonodaji), kjer je zaščita natančno opredeljena s sui generis sistemom priznavanja in zaščite geografskih označb, katerega vsebinska struktura ponuja pristop, ki je tesneje povezan s kmetijstvom, razvojem podeželja in varovanja okolja, kot je z intelektualno lastnino. Podrobneje je opisana tudi reforma vinskega sektorja, ki jo je sprejela Komisija EU leta 2007 in je usmerjena v večjo konkurenčnost proizvajalcev v EU, ponovno pridobitev trgov, uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, poenostavitev pravil, ohranjevanje najboljših tradicij vinarstva EU, utrditev družbenega tkiva podeželskih območij in varstvo okolja ter je s seboj prinesla nove direktive in uredbe, ki so ravno tako podrobneje opisane v nalogi, kakor tudi njihov vpliv na zaščito geografskih označb. Obravnavana je tudi zaščita geografskih označb v ZDA, kjer geografska označba nima tako velike vloge kot v EU in je zato zaščitena preko sistema blagovnih znamk, vina in izdelki iz grozdja pa so dodatno zaščiteni tudi z določbami ATF. Sistema zaščite v EU in ZDA se razlikujeta v mnogih pogledih, se je skozi čas pojavilo veliko konfliktov med obema ureditvama, kar prikazujeta tudi dva primera, orisana v nalogi: Budweiser in Zinfandel. Obstaja veliko debat in posameznih mnenj, zakaj naj bi se sprejel ameriški ali evropski predlog zaščite geografskih označb, vendar pa se ne ve natančno kako se kupci odločajo pri nakupu vin – ali jim je cena najpomemnejša, ali poznajo pomen terroirja, ali jim geografska označba pomeni obljubo kakovosti itd. V nalogi je zato v zadnjem poglavju prikazana raziskava med ameriškimi in britanskimi potrošniki kako se odločajo pri nakupu vina v restavracijah ali v trgovinah in kaj so najpomembnejši dejavniki pri nakupni odločitvi.
Ključne besede: Geografska označba, Označba porekla, Zaščita geografske označbe ZDA, Zaščita geografske označbe EU, Zinfandel, Budweiser, Sporazum TRIPS, Reforma vinskega sektorja, Uredba 510/2006, Uredba 491/2009, Blagovne znamke EU, Blagovne znamke ZDA
Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 3231; Prenosov: 453
Celotno besedilo (1,71 MB)