| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Expression of disease symptoms on different apple cultivars infected with apple proliferation phytoplasma
Mario Lešnik, Maja Ravnikar, Jernej Brzin, Nataša Mehle, Nataša Petrovič, Stanislav Tojnko, Mojca Lešnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: An expression of Apple proliferation (AP) symptoms in the infected young apple trees of 7 cultivars was studied. Two types of symptoms were observed in infected trees; AP specific (changes in size and number of leaf stipules and witches-broom formation) and non-specific symptoms (changes in leaf size, shape and colour, formation of rosettes and stunting of shoots). The percentage of infected trees that expressed one or more AP-specific symptoms was 18.9-75.5 % in one-year old trees, 39,4-87 % in two-year, and 44,8-89,7 % in three-year old trees. The expression of non-specific symptoms was similar (43,2-65,3 % in one-year, 57,6-85,2 % in two-year and 62,1-87,5 % in three year old trees).
Ključne besede: apple proliferation phytoplasma, apple, disease symptom expression
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 577; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Sklic skupščine d.d. po slovenskem in nemškem delniškem pravu
Mojca Lešnik, 2015, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo daje bralcu pregled nad ureditvijo sklica skupščine, tako po slovenskem kot po nemškem delniškem pravu. Pri tem se moramo zavedati, da brez sodelovanja delničarjev na skupščini, ti ne bi mogli uresničiti svojih korporacijskopravnih pravic, ki jim jih dajejo delnice, katerih imetniki so. Da pa do zasedanja skupščine in sprejemanja sklepov na njej sploh pride, je potrebno skupščino pravilno sklicati. V uvodu je predstavljen namen tega diplomskega dela ter metode, ki so bile uporabljene. V sledečem poglavju je podan kratek opis skupščine delniške družbe, kot enega izmed organov te pravnoorganizacijske oblike ter pristojnosti, ki jih ima. V poglavjih, ki sledijo in ki so ključnega pomena za prikaz urejenosti sklica skupščine, so predstavljene določbe, iz katerih ugotovimo, kje je urejen sklic skupščine; razloge za sklic skupščine; spoznamo upravičence do sklica (pri tem je posebna pozornost namenjena pravici manjšine delničarjev do sklica); kaj mora vsebovati sklic skupščine ter kje in kako ga je potrebno objaviti. V zadnjih dveh poglavjih sem opisala pravico do informiranosti delničarjev, ter njihovo pravico do uvrstitve dodatnih točk na dnevni red. Gre za primerjalni pristop, glede na nemško pravo. Zaključek je namenjen predstavitvi ugotovitev, do katerih sem prišla v procesu pisanja diplomske naloge.
Ključne besede: Skupščina delničarjev, sklic skupščine, objava sklica, vsebina sklica, presečni dan, manjšinski delničar, podlaga za sklic, upravičenci do sklica, dnevni red, sklicni rok.
Objavljeno: 13.05.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (215,91 KB)

4.
MANAGEMENT ČLOVEŠKIH VIROV V UČEČI SE ORGANIZACIJI
Mojca Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izobraževanje mora biti dolžnost in pravica vsakega zaposlenega. V učeči se organizaciji se zaposleni načrtno učijo in konstantno izobražujejo za pridobitev novih znanj. Sam sistem pa omogoča varno okolje za prosti pretok znanj. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti ali management človeških virov kot eden izmed ključnih procesov znotraj učeče se organizacije, vpliva na pristop ravnanja z znanjem v sami organizaciji. Prepoznati želimo ali vloga učečega se managementa z učinkovitimi načini ravnanja z zaposlenimi, spodbuja učenje in prenašanje znanja, motivira posameznike in prispeva k njihovem razvoju, da lahko s svojim delovanjem prispevajo k uresničevanju strateških ciljev učeče se organizacije. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo, kjer smo kot instrument uporabili anonimni anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 104 naključno izbrane anketirane, ki so zaposleni v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Anketirali smo različne profile zaposlenih. Rezultati: Rezultati ki smo jih pridobili z raziskavo kažejo, da je Socialno varstveni zavod Hrastovec (v nadaljevanju SVZ Hrastovec) učeča se organizacija, ki vodi proces učenja, ustvarja zakladnico znanja in svojim zaposlenim nudi možnost izobraževanja in prenos znanja v prakso.
Ključne besede: učeča se organizacija, management človeških virov, izobraževanje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 758; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici