| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Mojca Kobale, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Ključne besede: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 742; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

2.
Sodišče narodne časti
Mojca Kobale, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Sodišče narodne časti prikaže podrobnejši opis delovanja tega sodišča v Mariboru, ki so ga ustanovili 5. junija 1945 z Zakonom o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. V prvi vrsti je Komunistična partija Slovenije, tako kot v drugih državah, želela omejiti samovoljno kaznovanje Nemcev, domobrancev in drugih »izdajalcev« narodnoosvobodilnega gibanja ter jim omogočiti pravično kaznovanje. Po drugi strani pa je z njegovim delovanjem hotela pripraviti teren za prve volitve in si pridobiti predvsem novo premoženje. Tako je bila glavna naloga tega sodišča sojenje posameznikom in skupinam za zločine in prestopke, storjene v času okupacije. Kazni, ki jih je Sodišče narodne časti izrekalo, so bile izguba narodne časti, lahko ali težko prisilno delo in zaplemba premoženja. Izguba narodne časti je pomenila izgubo vseh državljanskih in političnih pravic, izgubo javnih služb, časti in priznanj. Najdaljša kazen prisilnega dela je bila 10 let. Sedež sodišča je bil v Ljubljani, delovalo pa je v senatih, ki so delovali na sedežih okrožij in nekaterih okrajev. Senati so tudi potovali po terenu in sodili »na licu mesta«, npr. v povojnih taboriščih. Poslovali so po postopkih rednih sodišč, ker niso imeli lastnih predpisov o poslovanju s spisi. Kot sodišča so označevali spise s črkovno oznako (Snč) in zaporedno številko, vsak senat zase, vodili pa so tudi vpisnike in imenike. Sodišče narodne časti je v slabih treh mesecih, kolikor je delovalo, v Mariboru izreklo 1368 obsodb, sodnih procesov pa je bilo veliko manj, saj je bilo lahko z eno sodbo obsojenih več deset ljudi. Vsi ti so bili pomiloščeni z ukazom SNOS 24. avgusta 1945. Odpustili so jim kazen lahkega in težkega prisilnega dela, kazen se je omejila na izgubo državljanskih pravic, kazen zaplembe pa je ostala. Iz te pomilostitve so bili izvzeti vsi člani »Kulturbunda«, domobranci in drugi »izdajalci«.
Ključne besede: Sodišče narodne časti, zaplembe, prisilno delo, kazenska taborišča, končno poročilo.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2010; Ogledov: 4072; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (16,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici