| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba otroku prijazne sobe za razgovor : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mojca Jagodič, 2013, diplomsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je včasih veljalo za temo, o kateri se ne govori veliko. S preventivnim in načrtnim obveščanjem javnosti s strani policije in drugih nevladnih organizacij se je to začelo korenito spreminjati. Nasilje nad otroki ni več tabu tema, v tolikšni meri, kot je bila, ampak o njej govori celotna javnost in svetuje žrtvam, naj o tem spregovorijo in ljudi, ki so v vsakdanjem stiku z otroki, opozarja, naj prijavijo kakršne koli znake, ki jih povezujejo z morebitnim nasiljem. Ob zaznavi kakršnega koli nasilja sta nujno potrebna takojšnje ukrepanje in prijava. Poleg ustrezne zakonodaje morajo pristojni preiskovalci v prvi vrsti skrbeti za korist otrok. Njihova naloga in dolžnost je, da je postopek čim hitrejši in krajši oziroma da na otroka čim manj vpliva in ne povzroči dodatne travmatiziranosti. Pomembno je, da se otroku zagotovi varnost in prisotnost osebe, ki ji otrok zaupa, poleg tega pa je izrednega pomena prostor, kjer poteka razgovor z otrokom. V Sloveniji te prostore imenujemo prijazne sobe, ki so opremljene primerno otroku, v nasprotju s temačnimi pisarnami in sodnimi dvoranami, kjer so včasih potekali razgovori. Otroku je tako omogočeno, da se o dejanjih, ki jih je doživel, pogovarja samo z eno osebo, da v bližini ni storilca kaznivega dejanja in da o boleči temi govori samo enkrat ali največ dvakrat. To omogoča sodobna videokonferenčna oprema, ki se nahaja v vseh prijaznih sobah. Razgovor se snema in posnetek velja kot zakonit dokaz na sodišču. Na učinkovitost razgovora vpliva predvsem razumevanje otroka, njegovih značilnosti in poznavanje okoliščin družinskih odnosov in samega dogodka, na katere se mora temeljito pripraviti neposredni izpraševalec. Poznati mora otrokove zmožnosti komuniciranja in vse posebnosti, da lahko z njim izvede pogovor na njemu primeren način in s tem doseže pridobitev ključnih podatkov oziroma dokazov za nadaljnji postopek. Zaključimo lahko torej, da je poleg otroku prijazne sobe kot prostora za neposredno izpraševanje, glavnega pomena izobraževanje in usposabljanje izpraševalcev, ki morajo imeti različna specifična znanja, da izvedejo kar se da učinkovit razgovor z otrokom.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, otroci, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, pogovor, izpraševanje, prijazne sobe, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 652; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Vloga detektivov v (pred)kazenskih postopkih
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Detektivska dejavnost v Sloveniji je v primerjavi s svetom mlada gospodarska panoga. Kljub temu jo poznamo več kot dvajset let, pretežno se ukvarja z zbiranjem informacij in dokaznega gradiva za najrazličnejše primere. Gre za delovanje v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti, ki je bil prenovljen leta 2011. Zakonska podlaga za delo detektivov je dobra, a vendar je od posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo zakonska določila uporabil v praksi. Poleg tega je nujno potrebno dodatno usposabljanje oziroma specializacija za posamezna področja detektivske dejavnosti. Detektivi bi lahko pomembno vlogo odigrali na novih področjih in s tem državi prihranili čas in finance. Posebnega pomena so predkazenski in kazenski postopki, kjer bi lahko imeli ključno vlogo z zbiranjem dokaznega gradiva detektivi, ki imajo v skladu z zakonom za to tudi ustrezna pooblastila. S tem bi bilo ogromno kazenskih zadev rešenih prej, prav tako ne bi bilo tako pogostega zastaranja primerov. Za učinkovitejše in hitrejše delo na področju predkazenskih in kazenskih postopkov bi bilo potrebno ustvariti oziroma izboljšati dobro sodelovanje med detektivi in odvetniki ter med detektivi in policijo. Ob ustreznem sodelovanju bi bile bolj zadovoljne stranke kot tudi država. Ta bi morala zato prepustiti določene naloge detektivom, saj bi bile rešene hitreje in učinkovitejše. Detektivi bi morali poskrbeti za sprotno usposabljanje na področju dela v (pred)kazenskih postopkih. Za prihodnost je torej ključnega pomena naraščanje profesionalnosti detektivskih storitev in zaupanje državnih organov v slednje. V empiričnem delu naloge smo s kvalitativno analizo podatkov intervjuvanih detektivov ugotovili, da detektivi le majhen delež svojega dela namenijo za potrebe (pred)kazenskega postopka, kljub temu da imajo za zbiranje informacij in dokazov v (pred)kazenskem postopku v skladu z njihovim zakonom dovolj pooblastil. Problem se namreč pojavi na področju izobraževanja detektivov za potrebe (pred)kazenskega postopka, saj ni interesa države, da bi zasebni detektivi pomagali državnim organom v teh postopkih.
Ključne besede: predkazenski postopek, kazenski postopek, kazniva dejanja, detektivska dejavnost, detektivi, magistrska dela
Objavljeno: 17.05.2017; Ogledov: 481; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (846,30 KB)

3.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 511; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici