1.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V VELIKIH PODJETJIH V SLOVENIJIMojca Gaber, 2014, magistrsko delo
Opis: Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji je sestavljeno iz dveh delov.
V prvem delu je opisano teoretično izhodišče, v katerem je predstavljena problematika staranja prebivalstva. Omenjen pojav prinaša veliko posledic − od pomanjkanja delovnega prebivalstva, spreminjanja pogojev upokojevanja, politike zaposlovanja, večjih izdatkov države na področju financiranja pokojnin in zdravstvene oskrbe, kot tudi do sprememb na ravni posameznika ter podjetij. Opredelili smo tudi starejšega delavca, kjer smo izpostavili stopnjo delovne aktivnosti starejših delavcev, njihove lastnosti ter zaposlovanje in pravni okvir zaposlovanja starejših delavcev. V teoretičnem delu smo izpostavili tudi ukrepe, namenjene starejšim delavcem, ki jih uveljavlja Republika Slovenija, in management starostnikov ter vidike upravljanja s starejšimi delavci.
V drugem, empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo preučevali ravnanje s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji, glede na pogostost izvajanja posameznih vidikov upravljanja s starejšimi delavci.
Ugotovili smo, da imajo podjetja največji delež zaposlenih, starih med 30 in 44 let. Najmanjši delež zaposlenih pa predstavljajo zaposleni, stari od 29 let in starejši zaposleni. Rezultati so pokazali, da prevladujejo podjetja, ki zaposlujejo med 5 % in 20 % starejših zaposlenih. Največ starejših zaposlenih ima poklicno ali srednješolsko izobrazbo ali manj. Lastnosti, s katerimi anketirana podjetja opisujejo starejše zaposlene, so: veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter delu, modrost in razum ter strokovno znanje. Lastnosti, za katere pa podjetja mislijo, da niso značilne za starejše zaposlene, so: dobro znanje tujih jezikov, visoka produktivnost in visoka motiviranost za učenje.
Ugotovili smo tudi, da podjetja v povprečju najbolj pogosto izvajajo ukrepe, ki se nanašajo na analize v podjetju ter prenosu znanja, prerazporeditev starejših in karierni razvoj; sledijo jim ukrepi, ki se nanašajo na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu in izobraževanje ter usposabljanje v podjetju. Povprečno najmanj pogosto pa sodelujoča podjetja v raziskavi izvajajo ukrepe, ki se nanašajo na reorganizacijo delovnega postopka, prožni delovni čas in kulturo ter odnos v podjetju.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, starejši delavci, velika podjetja, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1758; Prenosov: 361
Celotno besedilo (1,50 MB)