| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Brezposelnost mladih in vključujoče podjetništvo
Mojca Deželak, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Ključne besede: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 948; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

2.
IZOBRAŽEVANJE ZA PODJETNIŠTVO NA VISOKOŠOLSKEM BOLONJSKEM ŠTUDIJU
Mojca Deželak, 2012, diplomsko delo

Opis: Točna definicija podjetništva pravi, da je podjetništvo iskanje zamisli, to zamisel razvijati in udejstvovati s pravo ekipo in dobrim poslovnim načrtom. Podjetništvo ni le to, da se spomnimo neke ideje in jo nato začnemo kar delati. Zahteva veliko več znanja. Ob ustanovitvi podjetja se zato marsikateri podjetnik počuti prepuščenega samemu sebi, a ima na voljo veliko podpornih institucij, na katere se lahko brez težav obrne. Z nekaj truda in vztrajnosti lahko pride do pravih informacij. V diplomskem seminarju obravnavamo izobraževanje za podjetništvo na visokošolskem bolonjskem študiju. V teoretičnem delu predstavljamo splošne opredelitve podjetništva in podjetnika, klasične in sodobne teorije podjetništva ter študijske programe za študente podjetništva in podporne oblike, ki pomagajo študentom podjetništva pri izobraževanju in ustanavljanju svojega lastnega podjetja. V drugem, empiričnem delu pa smo z raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika na primeru študentov visokošolskega in univerzitetnega bolonjskega študija podjetništva, proučevali, kako so študentje zadovoljni s študijsko smerjo Podjetništvo in kakšne so njihove odločitve o nadaljnjem študiju oziroma karieri. Menimo, da smo z raziskavo pridobili koristne ocene in podatke, ki so nam pomagali v diplomskem seminarju pri opustitvi oziroma potrditvi tez.
Ključne besede: Podjetništvo // podjetnik // študent // teorije // študijski programi // podporne oblike // izobrazba // gospodarska kriza.
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1166; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
POJEM IN POMEN POSEBNE IN IZREDNE REVIZIJE PO ZGD-1
Mojca Deželak, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnji situaciji želijo mali delničarji kontrolirati velike delniške družbe, v katerih imajo naložene svoje prihranke v vrednostnih papirjih (delnicah). Pri tem jim pomaga pravna ureditev, ki jim nudi instrumente, s katerimi lahko uveljavljajo svojo moč in preverijo delovanje podjetja v izkazih stanja in izkazih poslovnega izida. Mali delničarji imajo pri nas podobne pravice glede uveljavljanja svojih pravic na skupščini družbe, kot jih imajo mali delničarji v Nemčiji, saj smo se pri pravni ureditvi zgledovali po nemškem sistemu. Mali delničarji lahko, če imajo seveda utemeljene sume, uveljavljajo na sodišču pravico do posebne in izredne revizije. Pravico do posebne revizije zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe lahko uveljavijo, če obstaja sum, da pri ustanovitvenih postopkih družbe ni šlo vse po pravilih, ali če so jim določeni posli družbe sumljivi. Pravico do izredne revizije zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu lahko mali delničarji uveljavljajo neposredno na sodišču, če obstaja sum, da so računovodski izkazi prirejeni.
Ključne besede: revizija / gospodarska revizija / posebna revizije zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe / izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu / izredno revizorjevo poročilo / posebno revizorjevo poročilo / posebni revizor / izredni revizor / zakon o gospodarskih družbah
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 4266; Prenosov: 663
.pdf Celotno besedilo (357,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici