1.
PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKEMitja Pernek, 2016, magistrsko delo
Opis: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati.
Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge.
Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko.
Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja.
Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega.
Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Ključne besede: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 3342; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1,56 MB)
