| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKE
Mitja Pernek, 2016, magistrsko delo

Opis: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati. Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge. Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko. Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja. Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega. Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Ključne besede: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 2649; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
UREDITEV MEDNARODNE PRODAJNE POGODBE S POUDARKOM NA NJENEM OBLIKOVANJU
Mitja Pernek, 2012, diplomsko delo

Opis: Mnoge pogodbe temeljijo na mednarodni prodajni pogodbi ter so neposredno ali vsaj posredno povezane z njo, kar priča o tem, da je najpogostejša in najpomembnejša v blagovnem prometu. Bistveni sestavini mednarodne prodajne pogodbe sta :  Stvar  Kupnina Pogodba je sklenjena takrat, kadar se stranki dogovorita o njenih bistvenih sestavinah. Kupnina mora biti določena ali vsaj določljiva, to pomeni, da mora imeti dovolj podatkov, na podlagi katerih kupnino lahko določimo. Stvar, katero prodajalec prodaja, mora biti v pravnem prometu in obstajati, sicer pogodbe ni mogoče skleniti. Kadar pogodba ne vsebuje kupnine in dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, pogodbe ni mogoče skleniti oz. je nična. Nekatere izjeme veljajo v gospodarskih pogodbah. Za stranki je zelo pomembno vprašanje, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Pri mednarodni prodaji blaga imata namreč kupec in prodajalec sedež v različnih državah, zato je še posebej pomembno vprašanje, kateremu pravu bo podvržena presoja njune pogodbe. O izbiri prava se stranki v prvi vrsti odločata sami v času sklepanja pogodbe. V pogodbo vneseta klavzulo, katera se naj uporabi za presojo njunega pravnega razmerja, s čimer se izogneta negotovostim v zvezi z vprašanjem, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Kadar se stranki o izbiri prava nista dogovorili, v tem primeru ga določi sodišče na podlagi kolizijskih pravil države kjer zaseda sodišče.
Ključne besede: Mednarodna prodajna pogodba, Uncitral, konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2012; Ogledov: 2664; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (407,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici