| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNI VIDIKI EVROPSKEGA MEHANIZMA STABILNOSTI
Mitja Lojen, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti Evropski mehanizem stabilnosti in preučiti sodbi BVerG 1390/12 z dne 12.9.2012 in sodbo Sodišča Evropske unije, št. Rs.C-370/12 (Pringle), z dne 27.11.2012. V sklopu političnih rešitev, katerih namen je bil prebroditi dolžniško krizo v EU, je Evropski svet sprejel Sklep 2011/199, ki je predvideval spremembo PDEU. Sprememba je izrecno dovoljevala vzpostavitev mehanizma kot je EMS. Zaradi zanimivih pravnih vprašanj glede postopka in vsebine je podlaga EMS dvomljiva. Dejstvo je, da so bili sodniki pod pritiskom političnega konsenza v institucijah EU. Ob morebitni zavrnitvi spremembe ali skladnosti EMS s pravom EU bi se kriza poglobila. V sodbah zaradi tega sledimo niti argumentov, ki dajejo vtis, da so prikrojeni. Podrobno se spopadem s spornimi določbami PDEU in PEMS. Razložim argumentacijo in predstavim poglede strokovnjakov. Glavno vprašanje sodbe Pringle je razlaga člena 125 PDEU, ki govori o prepovedi pomoči. V sodbi nemškega sodišča je v ospredju proračunska odgovornost Bundestaga in nevarnost izgube suverenosti zaradi potencialno visokih denarnih obveznosti, ki bi lahko izhajale iz članstva Nemčije v EMS.
Ključne besede: Evropski mehanizem stabilnosti, EMS, Pringle, Nemško ustavno sodišče, pomoč EU, Pogodba o EMS, PDEU, 136 PDEU, sprememba PDEU, Evropski svet
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 607; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (659,17 KB)

2.
Odpoklic člana uprave - primerjalno slovensko in nemško pravo
Mitja Lojen, 2017, magistrsko delo

Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so posledica za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov. Primerjalno-pravno obdela slovensko in nemško ureditve odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije in sodne prakse. Prikaže skupne značilnosti in razlike med ureditvama. Zaradi podobnosti med ureditvama, sme slovenska sodna praksa posvojiti nekatere nemške rešitve. Slovenska ureditev odpoklica člana uprave se je spremenila leta 2001 z novelo ZGD-F, ki postavi utemeljen razlog za odpoklic kot pogoj za veljavnost sklepa nadzornega sveta in odpravi odpravnino, ki je po zakonu pripadla neutemeljeno odpoklicanemu. Delo prikaže formalne in materialne zahteve za sklep o odpoklicu člana uprave. Posebej se osredotoči na problem postopkovnih napak in napak pri formuliranju in utemeljevanju odločitve o odpoklicu. Predstavi pravne posledice posameznih napak in odpravi dvome o tem, da je sklep lahko izpodbojen. Sklep o odpoklicu člana uprave je lahko le ničen. Po uveljavitvi novele ZGD-F je slovenska sodna praksa naredila nekatere napake, predvsem ko je zavrnila sodno formalno-pravno presojo sklepa nadzornega sveta o odpoklicu. Kasneje se je sodno varstvo odpoklicanemu dovolilo. Predstavljen je kronološki pregled odločitev. Materialno-pravno zahtevo za veljavnost sklepa o odpoklicu predstavlja obstoj utemeljenega razloga za odpoklic. Obsežno je predstavljena nemška sodna praksa o vprašanju, kaj pomeni utemeljen razlog za odpoklic. Vsebinsko napolni pravni standard primeroma naštetih utemeljenih razlogov za odpoklic, to so hude kršitve obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov in utemeljena nezaupnica skupščine. Razlika med slovensko in nemško ureditvijo je v tem, da so v nemški ureditvi utemeljeni razlogi za odpoklic našteti primeroma (eksemplifikativno), v slovenski pa taksativno. V celoti je predstavljena slovenska sodna praksa pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic. Posebnost slovenske ureditve so pomensko odprti odpoklici iz ekonomsko-poslovnega razloga. Delo se dotakne izgube zaupanja kot utemeljenega razloga za odpoklic in predloga sprememb Zakona o gospodarskih družbah s strani Združenja nadzornikov Slovenije. V zadnjem delu instrukcijsko predstavi sodno varstvo odpoklicanega in se dotakne problema drobitve sodnih pristojnosti, ki so posledica prenehanja več pravnih razmerij, v katera vstopi član uprave.
Ključne besede: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa nadzornega sveta, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 936; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1002,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici