| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preslikava stila satelitskih posnetkov s pomočjo generativnih nasprotniških nevronskih mrež : magistrsko delo
Mitja Lakič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo problematiko preslikave stila satelitskih posnetkov z uporabo generativnih nasprotniških nevronskih mrež (GAN). Najprej predstavimo osnovno strukturo nevronskih mrež, nato podrobneje opišemo generativne modele. Namen magistrskega dela je preveriti učinkovitost teh modelov pri preslikavi satelitskih posnetkov v stil zemljevida, kjer primerjamo dva različna GAN modela, in sicer Pix2Pix, ki spada med pogojne modele, in CycleGAN, ki je predstavnik cikličnih modelov. V okviru eksperimenta primerjamo pridobljene rezultate z uporabo teh modelov, kjer smo tudi preizkusili preslikavo v obratni smeri, torej iz zemljevida v stil satelitskega posnetka. Rezultati so pokazali, da je mogoče satelitske posnetke uspešno preslikati v stil zemljevida, kjer pogojni modeli na splošno zagotavljajo boljše rezultate, vendar so zelo odvisni od arhitekture omrežja. Magistrsko delo zaključimo z analizo rezultatov in odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: generativne nasprotniške mreže, globoko učenje, preslikava stila, satelitski posnetki, zemljevidi
Objavljeno v DKUM: 28.03.2023; Ogledov: 612; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

2.
Prepoznava divjih živali na slikah z uporabo rezidualnih nevronskih mrež : diplomsko delo
Mitja Lakič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s prepoznavanjem divjih živali na slikah z uporabo rezidualnih nevronskih mrež. Namen diplomskega dela je predstaviti rezidualne nevronske mreže in probleme, ki jih te mreže rešujejo. Pri prepoznavanju živali smo se omejili na 10 različnih kategorij divjih živali, podatkovna množica pa je bila sestavljena iz 10.000 slik. Rešitev smo razvili s pomočjo programskega jezika Python in programske knjižnice PyTorch. Primerjali smo rezultate treh različnih modelov nevronskih mrež, kjer je najboljši model dosegel 99,9-% točnost prepoznavanja. Ugotovili smo, da rezidualne nevronske mreže z uporabo preskočnih povezav zelo ugodno vplivajo na točnost modela, pri tem pa se najbolje izkažejo modeli, ki so bili predhodno naučeni.
Ključne besede: rezidualna nevronska mreža, računalniški vid, prepoznavanje divjih živali, globoko učenje, izginjajoči gradient
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 888; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici