1. Objectively measured physical activity in patients with coronary artery disease : a cross-validation studyTim Kambič, Nejc Šarabon, Vedran Hadžić, Mitja Lainščak, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Physical activity (PA) and sedentary behavior (SB) levels in healthy adults are predominately based on self-reporting measures, which generally overestimate PA but underestimate SB. Patients with coronary artery disease (CAD) eligible for cardiac rehabilitation (CR) follow an individualized program; thus, objective assessment of physical performance and regular daily activity is required. This study aimed to compare self-reported and objectively measured PA and SB in patients with CAD prior to out-patient CR. We included 91 patients with CAD and assessed their PA with an accelerometer for 8 days prior to CR, along with the short form of the international physical activity questionnaire. We found that most patients were sedentary (61%, ~8 h/day), and on average performed 63 min/day of moderate-to-vigorous-intensity physical activity (MVPA). Males performed less daily light-intensity physical activity (−5%, p = 0.011) and performed more MVPA (+2%, p = 0.002) compared to females. Maximal aerobic capacity was significantly associated with MVPA (Spearman rho = 0.483, p < 0.001) and MVPA > 10 min bouts (Spearman rho = 0.391, p < 0.001). Self-reported measures overestimated MVPA (total MVPA, +108 min/day, p < 0.001; MVPA > 10 min bouts, +152 min, p < 0.001) and underestimated SB (−174 min/day, p < 0.001) compared to objective measures. There was no significant correlation between methods in MVPA (Spearman rho = 0.147, p = 0.165)), MVPA > 10 min bouts (Spearman rho = −0.059, p = 576), and SB (Spearman rho = 0.139, p = 0.187). Quantitative analysis demonstrated the huge proportional bias for MVPA, MVPA > 10 min bouts, and SB. Our findings demonstrate that self-reported physical activity provides inaccurate estimates of MVPA and SB in patients with CAD entering the ambulatory CR. This strongly supports the more objective assessments of daily PA, preferably using an accelerometer.
Ključne besede: myocardial infarction, cardiovascular disease, acute coronary syndrome, sedentary behavior, motor activity, accelerometry, moderate intensity, vigorous intensity
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Hemodynamic response to high- and low-load resistance exercise in patients with coronary artery disease : a randomized, crossover clinical trialTim Kambič, Vedran Hadžić, Mitja Lainščak, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Low-load resistance exercise (LL-RE) is recommended as an adjunct therapy to aerobic exercise during cardiac rehabilitation in patients with coronary artery disease. The safety and hemodynamic response to high-load (HL) RE remain unknown. The aim of this study was to evaluate the hemodynamic response during both HL-RE and LL-RE prior to cardiac rehabilitation. Forty-three patients with coronary artery disease and/or percutaneous coronary intervention performed three sets of leg-press exercise using HL-RE (eight repetitions at the intensity of 80% of one repetition maximum (1-RM)) and LL-RE (16 repetitions at the intensity of 40% 1-RM) in a randomized crossover sequence. Heart rate (HR), systolic blood pressure (SBP), diastolic blood pressure (DBP), and rating of perceived exertion were measured at baseline, after each set of RE and post-exercise. No clinically relevant changes in HR and BP or in patient-reported symptoms were recorded during HL-RE or LL-RE. Compared with baseline, HR and SBP increased during LL-RE (from 66 bpm to 86 bpm, time effect: p < 0.001; from 129 mmHg to 146 mmHg, time effect: p < 0.001) and HL-RE (from 68 bpm to 86 bpm, time effect: p < 0.001; from 130 mmHg to 146 mmHg, time effect: p < 0.001). Compared with HL-RE, the increase in HR was greater after the final set of LL-RE (32% vs. 28%, p = 0.015), without significant differences in SBP and DBP between LL-RE and HL-RE. Rating of perceived exertion was higher after the 1st set of HL-RE compared with LL-RE (median (interquartile range): 6 (5–7) vs. 6 (5–6), p = 0.010). In patients with coronary artery disease, both HL-RE and LL-RE were safe and well-tolerated. Hemodynamic changes were similar and within the physiological response to RE.
Ključne besede: sport, cardiac rehabilitation, resistance training, blood pressure, heart rate
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 10
Celotno besedilo (726,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Effects of high-load and low-load resistance training in patients with coronary artery disease : rationale and design of a randomised controlled clinical trialTim Kambič, Nejc Šarabon, Vedran Hadžić, Mitja Lainščak, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: Resistance training (RT) combined with aerobic training (AT) enhances the effects of cardiac rehabilitation (CR) in patients with coronary artery disease (CAD). However, it remains to be investigated which type of RT (high loads (HLs) vs low loads (LLs)) is more efficacious in improving exercise performance, cardio-metabolic health and quality of life.
Methods and analysis: A randomised, controlled, clinical trial will enrol 20 patients with CAD into each of three study arms (total 60 patients): HL-RT (70%–80% of one repetition maximum (1-RM)) combined with AT; LL-RT (30%–40% of 1-RM) combined with AT and AT alone as standard care. Primary outcomes (maximal aerobic capacity, maximal leg isometric strength) will be assessed at baseline and after 36 training sessions. Other outcomes will include acute haemodynamic responses to LL-RT and HL-RT, body composition, physical performance, blood biomarkers (lipids, glucose metabolism, inflammation, growth factors), physical activity and quality of life. The intention-to-treat principle will be used to analyse the data.
Ethics and dissemination: The study design and protocol have been approved by the National Medical Ethics Committee of Slovenia (registration number: 0120-573/2019/15). The study will be conducted in accordance with the Declaration of Helsinki. The results of the study will be published as peer-reviewed manuscripts and congress presentations, communicated with patients and the clinical community, and shared through posts on social media. The findings of the study will be disseminated among the national CR clinical community (CR centres, Slovenian association of coronary clubs) with active participation of the patients enrolled in the study. This study will expand our knowledge of RT in combination with AT in CR. We expect to find different effects of HL-RT versus LL-RT, with implications for RT strategies in rehabilitation of patients with CAD.
Ključne besede: sports, training, coronary artery disease, controlled clinical trial
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 5
Celotno besedilo (707,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. 'Time is prognosis' in heart failure : time-to-treatment initiation as a modifiable risk factorAmr Abdin, Stefan D. Anker, Javed Butler, Ingrid Kindermann, Mitja Lainščak, Lars H. Lund, Marco Metra, Wilfried Mullens, Giuseppe M. Rosano, Jonathan Slawik, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: In heart failure (HF), acute decompensation can occur quickly and unexpectedly because of worsening of chronic HF or to new-onset HF diagnosed for the first time ('de novo'). Patients presenting with acute HF (AHF) have a poor prognosis comparable with those with acute myocardial infarction, and any delay of treatment initiation is associated with worse outcomes. Recent HF guidelines and recommendations have highlighted the importance of a timely diagnosis and immediate treatment for patients presenting with AHF to decrease disease progression and improve prognosis. However, based on the available data, there is still uncertainty regarding the optimal 'time-to-treatment' effect in AHF. Furthermore, the immediate post-worsening HF period plays an important role in clinical outcomes in HF patients after hospitalization and is known as the 'vulnerable phase' characterized by high risk of readmission and early death. Early and intensive treatment for HF patients in the 'vulnerable phase' might be associated with lower rates of early readmission and mortality. Additionally, in the chronic stable HF outpatient, treatments are often delayed or not initiated when symptoms are stable, ignoring the risk for adverse outcomes such as sudden death. Consequently, there is a dire need to better identify HF patients during hospitalization and after discharge and treating them adequately to improve their prognosis. HF is an urgent clinical scenario along all its stages and disease conditions. Therefore, time plays a significant role throughout the entire patient's journey. Therapy should be optimized as soon as possible, because this is beneficial regardless of severity or duration of HF. Time lavished before treatment initiation is recognized as important modifiable risk factor in HF.
Ključne besede: heart failure, prognosis, treatment
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 9
Celotno besedilo (5,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Znanje dijakov in študentov zdravstvene nege o srčnem popuščanjuDušanka Sukič, 2019, diplomsko delo Opis: Srčno popuščanje je epidemija sodobnosti z vedno večjim številom bolnikov in hospitalizacij. Na veliko dejavnikov tveganja, kot so na primer debelost, kajenje in razvoj sladkorne bolezni, lahko z zdravo in uravnoteženo prehrano ter telesno aktivnostjo vplivamo sami. Ker je znanje mladih o srčnem popuščanju pomembno in bi ga morali bodoči zdravstveni delavci osvojiti že tekom izobraževanja, je bil namen zaključnega dela raziskati znanje dijakov 4. in študentov 3. letnika zdravstvene nege o tej bolezni.
Ključne besede: dejavniki tveganja, preventiva, zdrav način življenja
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1516; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,54 MB) |
6. PREPOZNAVANJE ZDRAVSTVENE PISMENOSTI – TEMELJ ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA BOLNIKOV Z KORONARNO BOLEZNIJOMateja Podergajs, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: zdravstvena pismenost je temeljnega pomena za koronarne bolnike pri razumevanju bolezni in načinov zdravljenja. Ocena bolnikove zdravstvene pismenosti je ključna za oblikovanje učinkovite individualne zdravstvene vzgoje koronarnega bolnika. Strukturirana zdravstvena vzgoja, prilagojena bolnikovi stopnji zdravstvene pismenosti pred odpustom iz bolnišnice, lahko opolnomoči bolnika ter izboljša njegovo stopnjo zdravstvene pismenosti.
Namen: pri osebju zdravstvene nege kardiološkega oddelka SB Celje smo želeli ugotoviti prepoznavanje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov in način prepoznavanja. Pri koronarnih bolnikih, hospitaliziranih na istem oddelku, smo želeli ugotoviti izhodiščno stopnjo zdravstvene pismenosti in oceniti spremembo po izvajanju strukturirane zdravstvene vzgoje. Zanimalo nas je tudi, ali je starost in izobrazba povezana s stopnjo zdravstvene pismenosti.
Raziskovalna metodologija: v raziskavo smo vključili 38 medicinskih sester v zdravstveni negi kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in 119 zaporedno sprejetih bolnikov na kardiološki oddelek z ugotovljenim akutnim koronarnim sindromom ali angino pektoris.Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.
Podatke smo analizirali s programom IBM SPSS Statistics 19 in Microsoft Office Excel. Za analizo hipotez smo uporabili Kullbackov 2Î koeficient in t-test za odvisna vzorca. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca ter analizo variance ANOVA (F).
Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 38 zdravstvenih delavcev, večina (92,1 %) ženskega spola, s povprečno delovno dobo 18,8 let. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci pri zdravstveno vzgojnem delu najpogosteje ocenijo, da imajo bolniki »osnovno stopnjo zdravstvene pismenosti«. Zdravstveni delavci za oceno zdravstvene pismenosti v klinični praksi ne uporabljajo nobenega od orodij in jo v 92 % ocenjujejo po lastnem občutku. Pri zdravstveno vzgojnem delu se zdravstveni delavci ne poslužujejo vseh metod, ki vplivajo na dvig zdravstvene pismenosti, večina (95 %) jih uporablja preprosti in bolniku razumljiv jezik. Med zdravstvenimi delavci, ki ocenjujejo različne stopnje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov, pri uporabi zdravstveno vzgojnih metod, ki pripomorejo k boljši zdravstveni pismenosti bolnikov, ni statistično pomembnih razlik. V drugem delu raziskave je sodelovalo 119 bolnikov, povprečna starost 64 let, 74 % moških. Ugotovili smo, da sta starost in izobrazba povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov. V povprečju je zdravstvena pismenost najvišja pri bolnikih starih do 60 let (=3,6), najnižja pa pri bolnikih starejših od 76 let (=3,1), (F=8,790, α=0,000). Ugotovili smo tudi, da bolniki s končano osnovno šolo dosegajo najnižjo stopnjo zdravstvene pismenosti =3,2), bolniki z višješolsko izobrazbo pa najvišjo stopnjo =3,8) (F=2,761, α=0,000). Naši rezultati kažejo, da strukturirana in individualno prilagojena zdravstvena vzgoja izboljša zdravstveno pismenost. V povprečju je zdravstvena pismenost koronarnih bolnikov pred strukturirano zdravstveno vzgojo nižja (=3,3) kot po izvedeni strukturirani zdravstveni vzgoji (=3,6), (t = -13,180, α=0,000).
Sklep: koncept zdravstvene pismenosti je pri zdravstveni obravnavi bolnikov pomemben, zato je poznavanje le tega za zdravstvene delavce nujno. Je tudi eden od pomembnih pokazateljev kakovosti zdravstvene nege. Menimo torej, da je zdravstvena pismenost izziv za sodobno zdravstveno vzgojo s prilagajanjem komunikacijskih metod.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, ocena, zdravstveni delavci.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 3210; Prenosov: 440
Celotno besedilo (984,32 KB) |
7. Primerjava presejalnih orodij za oceno stanja prehranjenosti pri hospitaliziranih bolnikih v kliniki GolnikTatjana Kosten, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Izhodišča
Podhranjenost je velik problem bolnikov v bolnišnicah. Identificiramo jo lahko s prehranskim presejanjem. Bolniki s podhranjenostjo imajo daljšo ležalno dobo, slabši izid zdravljenja in slabšo prognozo, zato je pomembno, da podhranjenost prepoznamo in jo poskušamo obravnavati.
Namen
V raziskavi smo želeli preveriti, ali so vsa orodja za oceno prehranjenosti enaka in ali obstaja povezava med rezultati, pridobljenimi z orodji in izmerjeno telesno sestavo.
Raziskovalna metodologija
V prospektivno raziskavo, kjer smo primerjali šest presejalnih orodij za oceno prehranjenosti bolnikov, smo vključili 336 bolnikov. Oceno prehranjenosti smo opravili s šestimi orodji za oceno prehranjenosti: MNA - Mini Nutritional Assessment, NRS 2002 - Nutritional Risk Screening 2002, MUST- Malnutrition Universal Screening Tool, NRI - Nutritional Risk Index, SGA - Subjective Global Assessment in GNRI - Geriatric Nutritional Risk Factor. Opravili smo antropometrične meritve, merjenje telesne sestave z bioelektrično impedanco in pridobili rezultate ostalih preiskav. Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. Podatke smo analizirali s programom SPSS 19.0 (SPSS INC, 2010, USA) in Excell 2010. Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke pa smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Student´s t testom, Mann Whitneyjevim U-testom in hi-kvadrat testom. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije in izračunali koeficient kapa.
Rezultati
Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 67,42 ± 13,68 let, 52,4 % je bilo moških. Podhranjenih glede na orodja MNA, NRS 2002, MUST, SGA, NRI, GNRI je bilo 8,6 %, 9,5 %, 15,5 %, 8,3 %, 25,5 %, 3,6 % vključenih bolnikov. Tveganje za podhranjenost smo opazili pri 34,5 %, 0%, 12,2 %, 43,2 %, 6,7 % in 6,2 % bolnikov. Pri vseh orodjih so imeli dobro prehranjeni bolniki značilno boljše 6-mesečno preživetje od podhranjenih bolnikov. (p < 0,001 za vse). Bolniki s podhranjenostjo ocenjeni z MNA, NRS 2002 in NRI so imeli statistično značilno daljšo ležalno dobo od dobro prehranjenih bolnikov (p < 0,05).
Dobro prehranjeni bolniki so imeli značilno višji FFMI od bolnikov s podhranjenostjo.
Zaključki
Ugotovili smo, da z različnimi orodji za prehransko presejanje identificiramo različne odstotke podhranjenih bolnikov. Pri vprašalnikih MNA, NRI, SGA, MUST in NRS 2002 imajo podhranjeni bolniki slabše preživetje od bolnikov s tveganjem za podhranjenost in od dobro prehranjenih bolnikov. Pri vseh orodjih imajo podhranjeni bolniki daljšo ležalno dobo in nižji FFMI kot dobro prehranjeni bolniki.
Ključne besede: prehranjenost, orodja za oceno prehranjenosti, pusta mišična masa, prehranska ocena, indeks puste telesne mase
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 2792; Prenosov: 341
Celotno besedilo (2,60 MB) |
8. Stanje prehranjenosti in telesna sestava bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijoBarbara Benedik, 2012, magistrsko delo Opis: Izhodišča. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje s pospešeno in nepopravljivo izgubo pljučne funkcije. Poleg dihal prizadene tudi ostale organske sisteme. Značilna zanjo je izguba telesne, predvsem mišične mase, in spremembe v stanju prehranjenosti.
Namen. Pri bolnikih s KOPB smo želeli oceniti stanje prehranjenosti in telesno sestavo bolnikov ter rezultate primerjati s kontrolno skupino zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezanost med stanjem prehranjenosti, telesno sestavo in bolnikovimi simptomi ter stopnjo samooskrbe.
Raziskovalna metodologija. V prospektivno raziskavo smo vključili 65 bolnikov s hudo ali zelo hudo KOPB (71 ± 7 let, 60 % moških). V kontrolni skupini je bilo 22 preiskovancev (71 ± 5 let, 59 % moških). Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. V stabilni fazi smo preiskovancem opravili preiskavo pljučne funkcije, meritve telesne sestave in antropometrične meritve. Z vprašalniki smo ocenili stanje prehranjenosti, naredili oceno kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in oceno sposobnosti samooskrbe preiskovancev ter oceno stopnje dispneje. Podatke smo analizirali s programom SPSS 18.0 (SPSS INC, 2010, ZDA). Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom. Kategorične spremenljivke smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyjevim u-testom in testom hi-kvadrat. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije ter metodo enostavne in multiple logistične regresije.
Rezultati. Bolniki s KOPB imajo nižji ITM kot kontrolna skupina (p = 0,016). Ugotovili smo, da je bilo le 18 (28 %) bolnikov s KOPB dobro hranjenih. Korelacija stopnje prehranjenosti med bolniki s KOPB po klasifikaciji po GOLD je bila statistično značilna (p = 0,034). Značilno sta se skupini kontrolnih preiskovancev in bolnikov s KOPB razlikovali v parametrih telesne sestave, in sicer v pusti teži (80 ± 14 vs 72 ± 17, p = 0,029) in celokupni telesni vodi (42 ± 8 vs 38 ± 8, p = 0,025) ter stanju prehranjenosti (p < 0,001). Višja stopnja dispneje, izmerjene po MMRC (2.–5.), je bila mejno povezana z nižjo oceno stanja prehranjenosti bolnika (p = 0,053). Pri bolnikih z višjo stopnjo zahtevnosti kategorizacije zdravstvene nege in z višjo stopnjo lestvice LOSS je bilo stanje prehranjenosti slabše.
Sklep. Bolniki s KOPB so slabše prehranjeni kot preiskovanci iz kontrolne skupine. Stanje prehranjenosti je bilo slabše pri bolnikih, ki so imeli višjo stopnjo kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege. Ocena stanja prehranjenosti je pomembna in potrebna za preprečevanje podhranjenosti in pravočasne prehranske intervencije pri bolnikih s KOPB.
Ključne besede: prehranjenost, KOPB, telesna sestava, stopnja samooskrbe, dispneja
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 3910; Prenosov: 489
Celotno besedilo (736,00 KB) |
