| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI JAVNEGA DOLGA V SLOVENIJI
Mitja Kozelj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javni dolg je prisoten v vseh razvitih državah EU, kot tudi širom po svetu. V teoretičnem delu smo predstavili razne delitve javnega dolga, nekoliko podrobneje pa smo si ogledali sam nastanek in razvoj javnega dolga. Slovenija je tako po osamosvojitvi leta 1991, prevzela del dolgov nekdanje SFRJ. Nato je dolg naraščal zaradi pomoči bankam in nekaterim drugim subjektom, zaradi česar je Republika Slovenija javni dolg še nekoliko povečala. Javni dolg, tako ni nastal kot kopičenje fiskalnih primanjkljajev, temveč se za našim dolgom skriva veliko več. Zaradi različnih delitev javnega dolga, različnih zajemanj javnega dolga smo se osredotočili tudi na to in poskušali pokazati točno katere kategorije spadajo v javni dolg, ter kako na sam javni dolg glede EU. Ugotovili smo, da se država lahko zadolžuje na različnih trgih in pri različnih institucijah. Prav tako za zadolževanje uporablja različne instrumente in metode. Poleg samega zadolževanje pa da daje tudi poroštva in jamstva. V poglavju o opravljanju z javnim dolgom smo poudarili, kako zelo pomembno je uspešno upravljanje javnega dolga in kako se s tem sooča RS. Različne države imajo namreč različne strategije, zelo pomembno pa je, da z dolgom upravljajo tako, da imamo najnižje možne stroške upravljanja in nizko izpostavljenost raznim tveganjem. Po končanem teoretičnem delu pa smo prešli in si pogledali aktualne podatke o samem upravljanju in stanju javnega dolga v RS in ga primerjali z drugimi evropskimi državami. Na tem mestu smo ugotovili, da je Republika Slovenija ena izmed manj zadolženih držav, da pa se javni dolg hitro povečuje. Še smo pod pragom 60 % BDP-ja, ki ga določa EU, vendar po nekaterih ocenah lahko ta prag hitro presežemo. Če upoštevamo vse analize naj bi ga celo že. Slovenija je v letih 2000-2008 konstantno zniževala javni dolg. V letu 2000 je znašal 26,8 % v letu 2008 pa le še 22,5 % BDP. Končna napoved za leto 2010 je 37,9 % BDP. Skok smo pripisali predvsem predfinanciranju dolga in finančni krizi, ki ni prizanesla nikomur. Upamo, da se bo napovedi glede naraščanja javnega dolga ne bodo uresničile in bo država še naprej sposobna kontrolirati javni dolg. Menimo, da ima država še kar nekaj rezerv pri zmanjševanju javnega dolga in upamo, da jih bo uspešno izkoristila.
Ključne besede: javni dolg, javne finance, proračunski primanjkljaj, Eurostat, zadolženost.
Objavljeno: 02.08.2011; Ogledov: 3748; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (14,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici