| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FARMAKOGENOMIKA IN VREDNOTENJE INTERMITENTNEGA ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTI LEVKOTRIENOV PRI OTROCIH S PERSISTENTNO ASTMO
Maja Skerbinjek-Kavalar, 2013, doktorska disertacija

Opis: V naši raziskavi smo želeli preveriti, ali je pri otrocih in mladostnikih intermitentno zdravljenje blage astme z LTRA prav tako učinkovito kot kontinuirano zdravljenje z LTRA. UDK: 616.248-053.2:615.234:577.2(043.3) V kliničnem delu raziskave smo ugotavljali urejenost astme po letu dni zdravljenja z IGK, z LTRA kontinuirano in z LTRA intermitentno. Ugotoviti smo želeli vpliv različnih načinov zdravljenja na pljučno funkcijo, ACT-vprašalnik in na biomarkerje (pH in vnetne citokine, ki so značilni za astmatsko vnetje) v kondenzatu izdihanega zraka. V raziskavi o genetiki smo želeli določiti pogostnost nekaterih alelov in genotipov v kandidatnih genih pri astmatikih in zdravih kontrolah. Ovrednotiti smo želeli njihovo povezanost s tveganjem za razvoj astme in ugotoviti, ali so posamezni SNP-ji povezani z astmo kot tako ali le z značilnimi fenotipi astme. S farmakogenetsko analizo smo želeli ugotoviti, ali so določeni polimorfizmi genov, ki so bili v prejšnjih raziskavah povezani bodisi s tveganjem za razvoj astme bodisi z odzivom na zdravljenje astme, povezani z odgovorom otrok na zdravljene z IGK, z LTR kontinuirano in z LTR intermitentno. Hipoteze, da je učinkovitost zdravljenja blage astme z LTRA intermitentno glede na klinične pokazatelje enako učinkovita kot dolgotrajno protivnetno zdravljenjenje z IGK ali z LTRA kontinuirano, nismo potrdili. Kljub temu da so bili v skupini, zdravljeni z LTRA intermitentno, vključeni bolniki z blažjo astmo, je bilo potrebno pri nekaterih bolnikih uvesti kontinuirano protivnetno zdravljenje. Z raziskavo povezanosti genotipov s fenotipi astme smo potrdili pomen nekaterih alelov oziroma genotipov SNP-jev v kandidatnih genih za astmo pri slovenskih otrocih. ORMDL3 smo potrdili kot pomembni kandidatni gen za astmo. V naši raziskavi je povezan tako s tveganjem za razvoj astme kot tudi z neatopijsko astmo in z astmo brez rinitisa. Alel C v rs4795405 je povezan s tveganjem za razvoj astme pri slovenski populaciji otrok; lahko bi vplival na pojav neatopijskega fenotipa astme in astme brez rinitisa. Potrdili smo povezavo genotipa GG rs5744247 v IL18 s simptomi zgodnje alergije, ki poveča možnost za razvoj astme. Sicer ta SNP ni povezan z atopijsko astmo, se pa je statistično značilno pogosteje pojavljal pri otrocih z astmo, ki imajo zgodnje simptome alergije, pogostnost genotipa GG pri otrocih brez zgodnjih simptomov alergije pa je bila podobna pogostnosti pri zdravih otrocih. Povezave TBXA2R z atopijsko astmo pri slovenskih otrocih nismo potrdili, našli pa smo povezavo med rs3786989 za TBXA2R in pojavom zgodnjih simptomov alergije ter povezavo med rs8113232 in astmo, ki ji je pridružen rinitis. Prav tako nismo potrdili povezave med rs833058 za VEGF in atopijsko astmo, temveč smo ugotovili, da je ta SNP povezan s pojavom zgodnjih simptomov alergije pri astmatikih, povezave med SNP rs2146323 v VEGFA in astmo ali posameznimi fenotipi nismo potrdili. SNP rs7025417 za gen IL-13 in SNP rs324011 za STAT6 nista bila povezana s tveganjem za razvoj astme ali s katerim od preučevanih fenotipov astme. SNP-ji rs3786989 in rs8113232 v TBXA2R, rs4795405 v ORMDL3 ter rs833058 v VEGFA so bili povezani s stopnjo izražanja astme, iste SNP-je smo povezali tudi bodisi s tveganjem za razvoj astme bodisi s posameznimi fenotipi astme, kar kaže na njihovo vlogo v patogenezi te bolezni. Rezultati vpliva genotipa na odziv na protivnetno zdravljenje z IGK kažejo vpliv polimorfizma rs1295686 za gen IL-13, saj imajo homozigoti za alel A boljši odgovor na zdravljenje, vpliv polimorfizma rs2139142 za gen MAPK3, kjer imajo homozigoti za alel G boljši odgovor na zdravljenje, vsi glede na porast FEV1. Boljšo urejenost astme glede izboljšanja % ACT-vprašalnika pa smo zabeležili pri polimorfizmu rs13298282 za gen TLE4 pri nosilcih vsaj enega alela C. Pri kontinuiranem zdravljenju z LTRA smo zabeležili porast pljučne funkcije oziroma FEV1 za polimorfizem rs1295686 za gen IL-13 za bolnike z vsaj enim alelom A, za polimorfizem rs2244012 za gen RAD50 pri homozigotih za alel C in z
Ključne besede: Astma, otrok, zdravljenje, genetika
Objavljeno: 13.11.2013; Ogledov: 2047; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

2.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici