1. Conservation of forest genetic resources with forest reproductive material management guidelinesHojka Kraigher, 2025 Opis: The textbook is intended for students and professionals in the field of conservation of biotic diversity with an emphasis on the conservation of genetic diversity, silviculturers and forest seed dealers and responsible in forest nurseries. It includes the basics of forest genetics, presents the importance and theoretical basis for the conservation of forest genetic resources, the Strategy for conservation of forest genetic resources in Europe, EUFORGEN and SIFORGEN programs (Slovenian program for the conservation of forest genetic resources). Botanical rpesentations of seed structure and germination physiology. Technologies of collection, processing and storage, and germination of seeds of forest tree species. Basics of seedlings production in forest nurseries. European and Slovenian legislation in the field of forest reproductive material. Examples of documents used in the approval of forest seed objects (basic material) and certification of forest reproductive material.
Ključne besede: genetic diversity, legislation, certification, forest reproductive mterial, conservation of forets genetic resources
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (5,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenskim praktikumomHojka Kraigher, 2024 Opis: Učbenik je namenjen študentom in izvajalcem strokovnih nalog s področja ohranjanje biotske raznolikosti s poudarkom na ohranjanju genetske pestrosti, gojiteljem gozdov ter gozdnim semenarjem in drevesničarjem. Predstavitev osnov gozdne genetike, pomena in teoretičnih izhodišč za ohranjanje gozdnih genskih virov, Strategije za ohranjanje gozdnih genskih virov v Evropi in programa EUFORGEN in SIFORGEN (Slovenski program za ohranjanje gozdnih genskih virov). Predstavitev botaničnih osnov o strukturi semena in fiziologiji kalitve. Tehnologije pridobivanja, dodelave in shranjevanja ter kalitve semena gozdnih drevesnih vrst. Osnove vzgoje sadik v gozdnih drevesnicah. Evropska in slovenska zakonodaja s področja gozdnega reprodukcijskega materiaala. Primeri dokumentov, ki se uporabljajo pri odobritvi gozdnih semenskih objektov in certificiranju gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, zakonodaja, certifikacija, gozdni reprodukcijski material, ohranjanje gozdnih genskih virov
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 39
Celotno besedilo (5,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv podnebnih sprememb na gnezdenje obrežnih pticDanijel Ivajnšič, Iztok Škornik, Mitja Kaligarič, Lovrenc Lipej, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Podatki 6. poročila IPCC nakazujejo še intenzivnejši trend dviga morske gladine v drugi polovici stoletja. Piranski zaliv bi lahko bil v primeru uresničitve pesimističnih napovedi (ssp585) izpostavljen dvigu morske gladine tudi za 120 cm (v primerjavi z obdobjem 1995–2014). Nedvomno bodo zaradi tega prizadeta nizko ležeča obalna mokrišča in nanje vezani organizmi. Obrežne ptice (še posebej gnezdilke) bodo, zaradi visokega položaja v prehranjevalnem spletu obmorskih mokrišč, prvi pokazatelj okoljskih sprememb. V raziskavi obravnavamo odziv štirih vrst obrežnih ptic, kot so polojnik (Himantopus himantopus), beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus), navadna (Sterna hirundo) in mala čigra (Sternula albifrons), na dvosmerni okoljski pritisk (dvig morske gladine in širjenje antropogenih dejavnosti) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS). Oceno potencialne spremembe gnezditvene površine ptic zaradi dviga morske gladine smo izračunali na podlagi modelov razširjenosti vrst (Mahalanobisova tipičnost in Maxent). Ugotovitve kažejo, da se bosta beločeli deževnik in polojnik v KPSS kmalu soočila z zmanjšanjem potencialne gnezditvene površine, medtem ko so napovedi za obe vrsti čiger manj dramatične. Odkrit individualistični odzivi preučevanih vrst ptic na dvig morske gladine kot posledice podnebnih sprememb je lahko pomembna informacija za varstvene biologe v zavarovanih območjih, ki pripravljajo načrte za ublažitev negativnih vplivov na zavarovane habitate.
Ključne besede: obalna mokrišča, dvig morske gladine, gnezditveni vzorci, modeli razširjenosti vrst, Krajinski park Sečoveljske soline
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 16
Celotno besedilo (7,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Ključne besede: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Katalog polnaravnih travišč SlovenijeSonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, znanstvena monografija Opis: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Ključne besede: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 911; Prenosov: 312
Celotno besedilo (164,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. The impact of climate change on urban thermal environment dynamicsIgor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Ključne besede: GAM, CMIP6, UHI, urban heat island, urbanisation, SUHI, summer heat stress
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 794; Prenosov: 31
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja : priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnostiBranko Bakan, Ivana Vitasović Kosić, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021 Opis: Knjiga obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu je pojasnjeno kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč (kaštelirjev) na tem območju: v prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do današnjih časov tudi ostal. Jedilne, zdravilne, začimbne, dišavne, in druge uporabne rastline (kot material, obredni namen) so človeka spremljale iz generacije v generacijo. To znanje smo v projektu »kaštelir« raziskovali, ga povzeli in strnili v dvostranske botanične opise rastlin, način nabiranja, priprave in njihovo uporabo. Tako smo prikazali 154 divje rastočih vrst, vsako tudi s tremi do štirimi originalno posnetimi fotografijami. V knjigi je tudi krajša predstavitev rastlinske morfologije, floristični in predvsem vegetacijski opis celotnega območja in kodeks nabiranja divjih rastlin. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlonah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih zanima narava in življenje z njo.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, uporabne rastline, priročnik
Objavljeno v DKUM: 31.03.2021; Ogledov: 1276; Prenosov: 75
Povezava na datoteko |
8. Korisne biljke od Krasa do Kvarnera : priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka s naglaskom na njihovu korisnostIvana Vitasović Kosić, Branko Bakan, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021 Opis: Priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka od Krasa do Kvarnera s naglaskom na njihovu korisnost nastao je u okviru projekta Interreg SLO-HR / 444 Kaštelir / Prapovijesne utvrde i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj - od Krasa (preko Brkina, Ćičarije i Istre ) do Kvarnera. U njemu su predstavljeni kratki, sažeti i stručni opisi 152 tipične i karakteristične biljke. Prikazane korisne biljke korištene su u svakodnevnom životu na širem području slovenskog Krasa, Istre i Kvarnera, vjerojatno od prapovijesti do danas. Iako je priručnik zemljopisno povezan sa “zemljom Kaštelira”, gdje se i danas mogu pronaći ostaci pretpovijesnih utvrda (gradina), priručnik je također općenito primjenjiv izvan opisanog područja. Istodobno, priručnik je rezultat dugogodišnjih terenskih istraživanja i prikupljanja podataka o sadašnjem poznavanju korisnih biljaka među lokalnim stanovništvom, što se odražava i na prikupljeno izuzetno bogato dijalektalno, slovensko i hrvatsko biljno nazivlje (prikupljeno je više od 640 naziva biljnih vrsta). Ovaj stručni priručnik sadrži nešto više od 580 autorskih fotografija. Obogaćen je florističkim i vegetacijskim uvodom, a u glavnom dijelu su predstavljeni mnogi načini korištenja biljaka u kulinarstvu, narodnoj medicini, hortikulturi i u svakodnevnom poljodjelskom životu posebno onih biljaka koje su karakteristične za opisano istraživano područje. Upute za pravilno korištenje biljaka pomoći će amaterima, ali i iskusnijim sakupljačima samoniklog bilja u uređivanju vlastitih zbirki ljekovitog, začinskog, jestivog i ukrasnog bilja.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, korisne biljke, priručnik
Objavljeno v DKUM: 31.03.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 33
Povezava na datoteko |
9. Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo Opis: Povzetek
V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami.
S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem.
Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019).
Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti.
Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti.
Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1187; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,78 MB) |
10. Urbana flora Maribora na levem bregu Drave s poudarkom na tujerodnih vrstahTadeja Azola, 2018, magistrsko delo Opis: Mestno središče in njegova periferija se razlikujeta po vrstni pestrosti rastlinstva. Vzrok za to, so velikokrat pogoste antropogene motenje (veliko migracij in posegov v okolje). V magistrski nalogi smo v ta namen popisali celotno floro mestnega središča Maribor in njegovo periferijo na levem bregu Drave. Popisno območje je vključevalo 27 popisnih polj, ki so predstavljeni kot heksagoni.
Rezultati raziskanega dela vključujejo seznam rastlinskih vrst in statistično analizo določenih parametrov: skupno število vrst na celotno raziskano območje, abundanco posamezne vrste, življenjska doba, življenjska oblika, geoelement, habitat, ogroženost rastlinskih vrst in ruderalnost ter predstavitev invazivnih tujerodnih vrst v mestnem središču in na njegovi periferiji.
Na raziskanem območju je bilo popisanih 512 rastlinskih vrst, od tega 42 tujerodnih vrst in 11 vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam praprotnic in semenk RS. Predstavljene analize kažejo, da po življenjski dobi prevladujejo zelnate trajnice (47,5 %), po življenjski obliki hemikriptofiti (42,2 %) in po horološkem spektru evrazijski geoelement (34 %). Več rastlinskih vrst smo popisali v urbanih površinah (28,9 %), nato sledi kombinacija različnih habitatov z 27,5 % deležem ter habitat zelene negozdne površine (26,4 %). Najmanj rastlinskih vrst smo popisali v gozdnih površinah (17,2 %). Mestno središče Maribora se v vrstni sestavi razlikuje od svoje okolice saj izkazuje nižjo vrstno pestrost samoniklih rastlinskih vrst (v povprečju 82 vrst na heksagon), medtem ko mestna periferija izkazuje v povprečju 129 rastlinskih vrst na heksagon. Prav tako je v mestnem središču povečan delež tujerodnih vrst (3,4 %) medtem ko na periferiji znaša 1,5 %, kar nam pove, da je ta delež tujerodnih vrst v samem središču mesta Maribor večji, kot v njeni okolici.
Ključne besede: Flora mestne periferije, horološki spekter, Maribor, spekter življenjskih oblik, invazivne tujerodne rastlinske vrste, urbana flora, življenjska doba.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1584; Prenosov: 138
Celotno besedilo (3,34 MB) |
