1. ǂThe ǂimpact of climate change on urban thermal environment dynamicsIgor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Ključne besede: urbanizacija, mestni toplotni otoki, poletni vročinski stres, GAM, CMIP6, urbanisation, urban heat island, summer heat stress
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 229; Prenosov: 6
 Povezava na celotno besedilo |
2. Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja : priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnostiBranko Bakan, Ivana Vitasović Kosić, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021 Opis: Knjiga obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu je pojasnjeno kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč (kaštelirjev) na tem območju: v prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do današnjih časov tudi ostal. Jedilne, zdravilne, začimbne, dišavne, in druge uporabne rastline (kot material, obredni namen) so človeka spremljale iz generacije v generacijo. To znanje smo v projektu »kaštelir« raziskovali, ga povzeli in strnili v dvostranske botanične opise rastlin, način nabiranja, priprave in njihovo uporabo. Tako smo prikazali 154 divje rastočih vrst, vsako tudi s tremi do štirimi originalno posnetimi fotografijami. V knjigi je tudi krajša predstavitev rastlinske morfologije, floristični in predvsem vegetacijski opis celotnega območja in kodeks nabiranja divjih rastlin. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlonah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih zanima narava in življenje z njo.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, uporabne rastline, priročnik
Objavljeno v DKUM: 31.03.2021; Ogledov: 680; Prenosov: 45
Povezava na datoteko |
3. Korisne biljke od Krasa do Kvarnera : priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka s naglaskom na njihovu korisnostIvana Vitasović Kosić, Branko Bakan, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021 Opis: Priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka od Krasa do Kvarnera s naglaskom na njihovu korisnost nastao je u okviru projekta Interreg SLO-HR / 444 Kaštelir / Prapovijesne utvrde i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj - od Krasa (preko Brkina, Ćičarije i Istre ) do Kvarnera. U njemu su predstavljeni kratki, sažeti i stručni opisi 152 tipične i karakteristične biljke. Prikazane korisne biljke korištene su u svakodnevnom životu na širem području slovenskog Krasa, Istre i Kvarnera, vjerojatno od prapovijesti do danas. Iako je priručnik zemljopisno povezan sa “zemljom Kaštelira”, gdje se i danas mogu pronaći ostaci pretpovijesnih utvrda (gradina), priručnik je također općenito primjenjiv izvan opisanog područja. Istodobno, priručnik je rezultat dugogodišnjih terenskih istraživanja i prikupljanja podataka o sadašnjem poznavanju korisnih biljaka među lokalnim stanovništvom, što se odražava i na prikupljeno izuzetno bogato dijalektalno, slovensko i hrvatsko biljno nazivlje (prikupljeno je više od 640 naziva biljnih vrsta). Ovaj stručni priručnik sadrži nešto više od 580 autorskih fotografija. Obogaćen je florističkim i vegetacijskim uvodom, a u glavnom dijelu su predstavljeni mnogi načini korištenja biljaka u kulinarstvu, narodnoj medicini, hortikulturi i u svakodnevnom poljodjelskom životu posebno onih biljaka koje su karakteristične za opisano istraživano područje. Upute za pravilno korištenje biljaka pomoći će amaterima, ali i iskusnijim sakupljačima samoniklog bilja u uređivanju vlastitih zbirki ljekovitog, začinskog, jestivog i ukrasnog bilja.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, korisne biljke, priručnik
Objavljeno v DKUM: 31.03.2021; Ogledov: 491; Prenosov: 22
Povezava na datoteko |
4. Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo Opis: Povzetek
V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami.
S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem.
Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019).
Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti.
Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti.
Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 560; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
5. Urbana flora Maribora na levem bregu Drave s poudarkom na tujerodnih vrstahTadeja Azola, 2018, magistrsko delo Opis: Mestno središče in njegova periferija se razlikujeta po vrstni pestrosti rastlinstva. Vzrok za to, so velikokrat pogoste antropogene motenje (veliko migracij in posegov v okolje). V magistrski nalogi smo v ta namen popisali celotno floro mestnega središča Maribor in njegovo periferijo na levem bregu Drave. Popisno območje je vključevalo 27 popisnih polj, ki so predstavljeni kot heksagoni.
Rezultati raziskanega dela vključujejo seznam rastlinskih vrst in statistično analizo določenih parametrov: skupno število vrst na celotno raziskano območje, abundanco posamezne vrste, življenjska doba, življenjska oblika, geoelement, habitat, ogroženost rastlinskih vrst in ruderalnost ter predstavitev invazivnih tujerodnih vrst v mestnem središču in na njegovi periferiji.
Na raziskanem območju je bilo popisanih 512 rastlinskih vrst, od tega 42 tujerodnih vrst in 11 vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam praprotnic in semenk RS. Predstavljene analize kažejo, da po življenjski dobi prevladujejo zelnate trajnice (47,5 %), po življenjski obliki hemikriptofiti (42,2 %) in po horološkem spektru evrazijski geoelement (34 %). Več rastlinskih vrst smo popisali v urbanih površinah (28,9 %), nato sledi kombinacija različnih habitatov z 27,5 % deležem ter habitat zelene negozdne površine (26,4 %). Najmanj rastlinskih vrst smo popisali v gozdnih površinah (17,2 %). Mestno središče Maribora se v vrstni sestavi razlikuje od svoje okolice saj izkazuje nižjo vrstno pestrost samoniklih rastlinskih vrst (v povprečju 82 vrst na heksagon), medtem ko mestna periferija izkazuje v povprečju 129 rastlinskih vrst na heksagon. Prav tako je v mestnem središču povečan delež tujerodnih vrst (3,4 %) medtem ko na periferiji znaša 1,5 %, kar nam pove, da je ta delež tujerodnih vrst v samem središču mesta Maribor večji, kot v njeni okolici.
Ključne besede: Flora mestne periferije, horološki spekter, Maribor, spekter življenjskih oblik, invazivne tujerodne rastlinske vrste, urbana flora, življenjska doba.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1126; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,34 MB) |
6. Začetni monitoring rastlinske sestave in izbranih skupin členonožcev na presajenih travnikih na avtocestni trasi v GruškovjuGregor Fištravec, 2018, magistrsko delo Opis: Namen naše raziskave je bil ovrednotiti uspešnost posega presaditve travnika po metodi presaditve blokov prsti, ki so ga kot izravnalni ukrep izvedli pri gradnji avtocestne trase v Gruškovju v Sloveniji. Uspešnost smo ugotavljali s primerjavo strukture rastlinskih in živalskih združb med ohranjenim travnikom, ki je služil kot izhodiščni travnik in preseljenim travnikom. Primerjali smo vrstno pestrost, indekse diverzitete in rezultate ordinacijske analize. Ugotovili smo, da je bila presaditev uspešna. Število vrst in indeksi diverzitete se med izhodiščnim in preseljenimi travniki niso bistveno razlikovali. Večja razlika je bila le pri popisu leta 2016, ko smo na preseljenih travnikih izmerili višjo pestrost. Podobnost s preseljenim travnikom se je iz leta v leto sicer nekoliko manjšala, kar je potrdila tudi ordinacijska analiza, a so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati uspešnih presaditev, ki jih lahko najdemo v znanstveni literaturi. Omejitev raziskave je bila v tem, da nismo merili abiotskih dejavnikov, prav tako vzorčenje členonožcev ni bilo zadostno.
Ključne besede: Presaditev travne ruše, indeksi diverzitete, rastlinske združbe, indeksi podobnosti, izravnalni ukrep.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1079; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. Vpliv genetske osiromašenosti na sposobnost preživetja majhnih populacij redkih rastlin: primer severne linejevke ( linnaea borealis )Tea Kelc, 2018, magistrsko delo Opis: Rastline, ki so omejene na majhne in izolirane populacije, so bolj občutljive na podnebne, življenjske in biogenetske dejavnike. V raziskavo smo vključili dve majhni izolirani populaciji severne linejevke (Linnaea borealis L.) iz vzhodnih Alp in eno populacijo iz osrednjega borealnega območja na Švedskem. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev dokazati, da je rastlinska vrsta (L. borealis) na omenjenih območjih prisotna v več klonih. Ugotavljali smo tudi, ali je genetska variabilnost obeh alpskih izoliranih populacij iz Slovenije in Avstrije zmanjšana glede na borealno populacijo iz Skandinavije. Na devetih mikrosatelitnih lokusih A5, A102, D100a, D7, D110, D118, A112, B119 in C105 smo pri 45 vzorcih (15 iz vsakega območja) skupaj namnožili 70 alelov, v povprečju 7,78 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih genotipov smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram ter multivariatno analizo. Ugotovili smo zelo nizke genetske razlike v obeh izoliranih populacijah in zelo visoke genetske razlike med obema populacijama, čeprav je med njima le 73 km zračne razdalje. Sklepamo, da sta zaradi visoke genetske variabilnosti med njima obe izolirani alpski populaciji glacialna relikta, najverjetneje zaradi zaporednih ozkih grl in dolgoročne izolacije v posebnih okoljskih pogojih. Izolirani populaciji L. borealis nista popolnoma izgubili svoje sposobnosti spolnega razmnoževanja, zato je »in-situ« preživetje še zmeraj mogoče. Vendar pa so glacialni relikti običajno povezani z ranljivimi habitati, ki si zaslužijo nujno pozornost zaradi preživetja z ohranjanjem in s posebnimi protiukrepi, zlasti z vidika globalnega segrevanja.
Ključne besede: glacialni relikt, mikrosateliti, molekulski markerji, razpršena porazdelitev območja, vzhodne Alpe
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1123; Prenosov: 109
Celotno besedilo (880,09 KB) |
8. Razširjenost invazivne navadne vinike (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon) v gozdnih otokih med Mariborom in PtujemVit Kukolja, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo različnih metod želeli ugotoviti, kje na Dravsko-ptujskem polju v severovzhodni Sloveniji se pojavlja tujerodna rastlinska vrsta navadna vinika Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon, kakšni so morebitni razlogi za njeno pojavljanje, kakšna je stopnja invazije navadne vinike, morebitne negativne posledice na druge rastlinske vrste in kako navadna vinika vpliva na okoliške rastline z alelopatijo. Najprej smo navadno viniko popisovali v gozdnih otokih, ki smo jih za lažjo obdelavo razdelili na 188 popisnih ploskev. Navadno viniko smo zabeležili v 40 gozdnih otokih, skupaj je bilo evidentiranih 323 osebkov navadne vinike. V gozdnih otokih smo zabeležili tudi 18 drugih tujerodnih vrst. Dobljene podatke smo nato s pomočjo programskega orodja R statistično obdelali. S pomočjo regresijskih modelov smo ugotavljali vzročno-posledične povezave med pojavljanjem navadne vinike, njeno debelino, tipom gozdnega otoka, obsegom gozdnega otoka, površino gozdnega otoka in razmerjem med površino in obsegom gozdnega otoka. Z modelom logistične regresije smo potrdili, da na pojavljanje vinike značilno vpliva tip gozda. Na frekvenco vinik na obravnavanem območju ob tipu gozdnega sestoja v gozdnem otoku vplivajo med obravnavanimi prediktorskimi spremenljivkami še obseg, površina in oblika (razmerje obseg/površina) gozdnega otoka. V nasprotju z našimi pričakovanji, da navadna vinika alelopatsko vpliva na sosednje rastline, smo s pomočjo Student-t testa potrdili, da navadna vinika ne vsebuje hlapljivih alelopatskih učinkovin, ki bi vplivale na kaljivost semen navadne vodne kreše (Nasturtium officinale). Vpliv alelopatskih učinkovin navadne vinike v prsti smo statistično dokazali le v neposredni bližini navadne vinike.
Ključne besede: tujerodna vrsta, invazivna vrsta, navadna vinika, regresijski model, alelopatija.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,55 MB) |
9. Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanjaAljoša Šafran, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Ključne besede: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Objavljeno v DKUM: 27.03.2018; Ogledov: 1787; Prenosov: 301
Celotno besedilo (3,16 MB) |
10. Relation between plant species diversity and landscape variables in Central-European dry grassland fragments and their successional derivatesIgor Paušič, Danijel Ivajnšič, Mitja Kaligarič, Nataša Pipenbaher, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: A systematic field survey of an area of 843 ha in the traditional Central-European agricultural landscape of Goričko Nature Park in Slovenia revealed 80 fragments of dry semi-natural grasslands. Vascular plant species diversity was studied in relation to landscape variables and to threat (Slovenian red-listed species). Our results show that fragment size does not affect plant species diversity. In addition, fragment shape index is not related to Alpha diversity. Higher Alpha diversity was observed for abandoned grassland fragments. The lowest Alpha diversity was perceived on more mesic fragments, where habitat specialists are much scarcer. It was confirmed that the highest diversity of specialists are in the driest fragments, both still mowed and abandoned. With an increase in the number of distinctly different bordering habitat types, the total number of species per fragment generally does not increase, except in the case of those fragments that are already in different succession stages. Abandoned and typical dry grasslands are associated with a higher number of bordering habitats. Typical dry grassland fragments and abandoned ones, which probably derived mostly from drier (less productive) grasslands, are found on lower altitude and have a lower shape index. Habitat specialists Sedum sexangulare, Polygala vulgaris and Spiranthes spiralis have higher frequency in fragments with a lower shape index. This means that these oligotrophic specialists occur in smaller fragments. But Orchis morio has higher frequencies of occurrence on polygons with a higher shape index, which confirms the observation that this species occurs in larger and more irregular fragments, as well as close to houses and fields and along the roads.
Ključne besede: habitat specialists, traditional agricultural landscape, semi-natural dry grasslands, Goričko Nature Park, NE Slovenia
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 955; Prenosov: 372
Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
