Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj je zapleten proces, pri katerem je treba skrbno in natančno upoštevati ustrezne postopke, določila zakonov in ostalih podzakonskih predpisov. Preiskovalci, izvedenci in sodišča si pomagajo tudi z rekonstrukcijami. Preiskovalci uporabljajo predvsem miselno rekonstrukcijo in občasno rekonstrukcijo kot preiskovalno dejanje. Z odredbo lahko sodišča odredijo rekonstrukcijo, s katero se ugotovi potek kaznivega dejanja in ugotovitev dejanskega stanja. Kaznivo dejanje narekuje, katera znanstvena področja bodo uporabljena pri analiziranju dokazov. Rekonstrukcije se običajno uporabi v primerih, ko gre za težja kazniva dejanja. Uporabljena je predvsem pri nasilnih kaznivih dejanjih zoper življenje in telo. V primerih preiskovanja in dokazovanja kaznivega dejanja, denimo umora, je najbolj pomembno, da ne pride do napak v dokazovanju. Rekonstrukcija služi tudi dosegu obsodilne ali oprostilne sodbe, preprečitvi napačne obsodbe in preprečitvi ne kaznovanosti kaznivega dejanja. Forenzika in sodna medicina sta znanstveni področji, ki analizirata zbrane dokaze. V Sloveniji je za področje forenzike akreditiran Nacionalni forenzični laboratorij, za področje sodne medicine pa Inštitut za sodno medicino. Njuni izvedenci sestavijo izvide, ki omogočajo preiskovalcem in sodiščem sestaviti rekonstrukcijo kaznivega dejanja. Preiskovalci, izvedenci, sodniki in ostali posamezniki, ki so vključeni v preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj so lahko izpostavljeni vplivom opazovalca. Če pride do vpliva opazovalca, se lahko napravi napačna rekonstrukcija in ne ugotovi pravilnega dejanskega stanja.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, rekonstrukcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2015; Ogledov: 1928; Prenosov: 193
Celotno besedilo (496,06 KB)