1. Analiza posebnosti zagotavljanja kakovosti pri razvoju decentraliziranih aplikacij v okolju EthereumMitja Gradišnik, Tina Beranič, Muhamed Turkanović, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Pri razvoju decentraliziranih aplikacij (dApps) se tradicionalni razvojni procesi pogosto izkažejo za nezadostne. Tovrstne rešitve zahtevajo večji poudarek na tehničnih, varnostnih in uporabniških vidikih kakovosti aplikacij, kot smo jih sicervajeni pri razvoju klasičnih rešitev. Ker je spreminjanje pametnih pogodb po namestitvi v omrežje verig blokov zahtevno oziroma nemogoče, sta temeljito testiranje ter presoja programske kode ključnega pomena za uspešen razvoj tovrstnih rešitev. Optimizacija stroškov goriva, nujna za izvrševanje programov v javnih omrežjih, predstavlja enega ključnih razvojnih izzivov, ki ga je potrebnoustrezno obravnavati. Poleg tega specifično okolje omrežij veriženja blokov zahteva ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj povezanih z ranljivostmi aplikacij in morebitnimi povezanimi finančnimi izgubami. Nespremenljivost, stroški goriva in zagotavljanje varnosti so le nekateri izmed ključnih razvojnih izzivov, ki jih je treba uspešno nasloviti pri izgradnji kakovostnih in stabilnih decentraliziranih aplikacij. Prispevek obravnava izzive, sodobne pristope in strategije razvoja decentraliziranih aplikacij ter podaja priporočila za njihov zanesljivejši in učinkovitejši razvoj, s čimer naslavlja ključne izzive uvajanja tehnologij veriženja blokov v industrijska okolja ter razvoja pametnih pogodb. Poseben poudarek je namenjen pametnim pogodbam, ki temeljijo na omrežju Ethereum.
Ključne besede: verige blokov, proces razvoja dApps, testiranje, vzdrževanje, obvladovanje stroškov transakcije, presoje
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (947,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik na napovedovanje trendov vzdrževalnosti odprtokodnih javanskih programskih knjižnicMitja Gradišnik, 2022, doktorska disertacija Opis: Učinkovitost procesa vzdrževanja programskih produktov, ki lahko neposredno vpliva na številne vidike uspešnosti projektov razvoja programskih produktov, vrednotimo skozi različne aspekte, kot so količina vloženega časa, človeški viri ali količina porabljenih finančnih sredstev. Kot ekonomsko učinkoviti veljajo programski produkti, ki jih je mogoče v fazi vzdrževanja hitro in z minimalnim vložkom človeških virov prilagoditi novim potrebam uporabnikov. Sledenje je mogoče enostavno doseči, če so programski produkti grajeni kakovostno.
Merjene programskih metrik in vrednotenje notranje strukture daje vpogled dosežene stopnje kakovosti programskega produkta v njegovi opazovani različici. Vrednotenju kakovosti je sicer mogoče dodatno pripeti dimenzijo časa, in sicer tako, da opazujemo njeno spreminjanje tekom evolucije produkta iz različice v različico. Na podlagi vzorcev spreminjanja notranjih atributov izluščenih iz obstoječih programskih produktov je mogoče izgraditi napovedne modele, s katerimi napovemo trende njihovega gibanja v prihodnje. Slednje daje podlago izogibanju pastem, ki jih prinaša slabo vzdrževalna programska oprema. V okviru doktorske disertacije preučujemo programske knjižnice, ki v zadnjem času predstavljajo močan pospeševalnik ponovne uporabe pri razvoju programske opreme. Vodilo predstavljene raziskave tako predstavlja zmožnost uspešnega napovedovanja gibanja vzdrževalnosti programskih knjižnic na podlagi sprememb produktnih programskih metrik predhodnih različic v njihovi sledeči različici.
Čedalje boljša sprejetost programskih knjižnic pri razvoju programskih produktov v zadnjem obdobju predstavljata motivacijo, da se v okviru raziskave v ospredje postavi ravno programske knjižnice. Pridobljen vzorec 40 prostodostopnih odprtokodnih javanskih programskih knjižnic nudi osnovo statistični analizi spreminjanja vzdrževalnosti tekom evolucije različic programskih knjižnic. Opravljene analize spreminjanje vzdrževalnosti tekom različic osvetlijo tako na nivoju programskih knjižic kot na nivoju razredov, ki te knjižnice gradijo. Predvsem preučevanje vpliva sprememb vrednosti programskih metrik izmerjenih nad razredi programskih knjižnic predstavlja temelj preučevanja zmožnosti uspešnega napovedovanje trendov gibanja vzdrževalnosti.
Ovrednotenje informacijskega doprinosa, ki ga zgodovina sprememb vrednosti programskih metrik doprinese h kakovosti napovednih modelov vzdrževalnosti, predstavlja pomemben element zastavljene raziskave. Doprinos zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik napovednim modelov vzdrževalnosti ovrednotimo s pomočjo eksperimenta, v katerem izgradimo in iz vidika kakovosti ocenimo serijo napovednih modelov vzdrževalnosti. Za izgradnjo modelov uporabimo osemnajst različnih razponov zgodovinskih meritev programskih metrik predhodnih različic programskih knjižnic. Pri izbiri pristopov izgradnje napovednih modelov se upiramo na ugotovitve izvedenega sistematičnega pregleda literature.
Ključne besede: kakovost programske opreme, vzdrževalnost programskih produktov, programske knjižnice, evolucija programskih produktov, programske metrike, napovedni modeli vzdrževalnosti
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 119
Celotno besedilo (4,16 MB) |
3. |
4. IDENTIFIKACIJA IN VREDNOTENJE USTREZNOSTI STORITEV PRI RAZVOJU STORITVENIH APLIKACIJMitja Gradišnik, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili storitveno orientirano arhitekturo ter prednosti, ki jih vpeljava prinese k podjetju. Temelji gradnik storitvene arhitekture je storitev, zato je za samo arhitekturo bistvenega pomena, kako se lotimo načrtovanja storitev. Zaradi tega smo raziskali temeljne koncepte storitev ter dobre prakse, h katerim storitvena arhitektura teži. Na podlagi dobri praks smo pripravili vprašalnik, ki omogoča vrednotenje storitve.
Drugi pomemben vidik uspešnega razvoja storitvenih aplikacij, ki smo ga obdelali v diplomski nalogi, je identifikacija ustreznih storitev. Implementirali smo tudi spletno aplikacijo, namenjeno identifikaciji storitev.
Predstavili smo tudi ključne tehnologije za realizacijo storitveno orientiranih rešitev.
Ključne besede: storitveno orientirana arhitektura, spletne storitve, REST storitve, identifikacija storitev, ovrednotenje storitev
Objavljeno v DKUM: 02.07.2009; Ogledov: 2499; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,85 MB) |
