Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Področje raziskave diplomskega dela je primerjava vpliva gospodarske krize iz leta 2008 in Covid-19 krize na avtomobilsko industrijo na primeru treh večjih proizvajalcev avtomobilov, Toyote, Volkswagna in General Motorsa. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela z usmeritvijo v krize, s katerimi se soočajo podjetja, in drugega, raziskovalnega dela, kjer smo analizirali soočanje treh proizvajalecv s krizama. Kriza je širok pojem, ki lahko prizadene posameznika, organizacijo, državo itd. Lahko so predvidljive, kot je bila gospodarska kriza iz leta 2008, ali nepredvidljive, kot je bila Covid-19 kriza, ki je bila povezana s pandemijo koronavirusa. Avtomobilska industrija je bila prizadeta na večih področjih, tako v času gospodarske krize kot tudi v času Covid-19 krize. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako sta krizi vplivali na delovanje avtomobilskih proizvajalcev Toyote, Volkswagna in General Motorsa, ter kakšne so bile podobnosti in razlike v njihovem soočanju. Krizi, ki sta prizadeli avtomobilsko industrijo, sta si bili precej različni, spopadanje podjetij s krizama pa je bilo dokaj podobno. Veliko vlogo pri soočanju podjetij s krizama je imel krizni management, ki je omogočil, da so se podjetja prilagodila na krizne razmere, kot je bila preusmeritev proizvodnje, in ublažila posledice, ki sta jih prinesli krizi. Podjetja so se, tako ekonomski krizi, kot Covid-19 krizi, prilagodila tako, da so prilagodila svoje poslovne modele, ter tako ohranila konkurenčnost na trgu, kupce in ključne dobavitelje. Večinoma so prilagodila svoje delovanje tako, da so zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti ali pa, v času Covid-19 krize, tudi z zaprtjem določenih obratov.
Ključne besede: Gospodarstvo, Covid-19, kriza, avtomobilska industrija, Toyota, Volkswagen, General motors.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 43
Celotno besedilo (3,18 MB)

Opis: V diplomskem delu smo sintentizirali biorazgradljive aerogele, pripravljene iz pektina, alginata in mešanice pektin-alginat (1:1). Aerogeli so visoko porozni materiali, ki se zaradi svojih lastnosti lahko uporabljajo tudi kot potencialni nosilci aktivnih substanc. Aerogele sintentiziramo po sol-gel postopku z različnimi načini zamreženja. V našem delu smo uporabili fizikalno zamreženje z divalentnimi ioni. Preverjali smo vpliv različnih ionov (Zn2+, Ca2+ in Sr2+) na končno morfologijo aerogela in tudi na sproščanje aktivne substance. Kot modelno substanco smo uporabili diklofenak natrij. Sintentizirali smo devet tipov aerogelov. Karakterizirali smo jih s FTIRom, plinsko adsorpcijo ter preverjali njihovo nabrekanje v simulirani želodčni in prebavni tekočini. Z in-vitro testi sproščanja smo preverjali sproščanje substance. Glede na morfologijo in sproščanje substance smo ugotovili, da so najbolj primerni pektinski aerogeli, zamreženi s cinkom. Z njimi smo dobili najbolj kontrolirano sproščanje substance, v eni uri se je sprostilo okrog 40 %, v 7 h pa več kot 80 %. Potencialni nosilci bi lahko bili tudi alginatni aerogeli, zamreženi s cinkom, ki imajo podobne karakteristike kot pektinski. Kot najslabši so se izkazali aerogeli zamreženi s kalcijem.
Ključne besede: Pektin, alginat, aerogel, diklofenak natrij, biorazgradljivost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2108; Prenosov: 296
Celotno besedilo (29,02 MB)