Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Med letoma 2013 in 2022 je življenje na slovenskih cestah izgubilo več kot 1.000 oseb in čeprav je v tem obdobju Slovenija dosegla enega izmed največjih izboljšanj prometne varnosti v Evropski Uniji, to kljub temu ostaja problematika, kateri je potrebno nameniti več pozornosti. Diplomsko delo se osredotoča na prometne nesreče, povzročene iz malomarnosti, pri čemer je malomaren storilec tisti, ki ravna v nasprotju s pričakovano in zahtevano skrbnostjo. To kaznivo dejanje pogosto vodi v hujšo telesno poškodbo ali smrt osebe, osrednje vprašanje pa se nanaša na povezavo med nastalo posledico in ravnanjem povzročitelja – torej vzročno zvezo. Zaradi same narave takšnih prometnih nesreč je ugotavljanje dejanskega poteka dogodka dostikrat težavno, saj so okoliščine vsakega posameznega primera lahko sprva nejasne ali napačno ugotovljene, zato je v prvi vrsti naloga preiskovalnih organov, da razjasnijo dileme s pomočjo temeljitega in strokovnega ogleda kraja kaznivega dejanja. Slovenska sodna praksa služi kot uporabno orodje za vpogled v primere kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, saj na nekaj straneh natančno in izčrpno obrazloži potek dogodka ter razjasni morebitne dileme glede kazenske odgovornosti storilca. Eden izmed glavnih vzrokov nastanka prometnih nesreč s hujšimi posledicami je vožnja pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, za katere velja, da močno zmanjšajo možnost pravočasnega reagiranja v nepredvidljivih situacijah in povečajo voznikovo samozavest ter prepričanje, da se mu nič slabega ne more zgoditi. Nastanek hujših prometnih nesreč je mogoče pripisati tudi vožnji s prekomerno hitrostjo, še posebej kadar je ta povezana s pomanjkanjem vozniških izkušenj. Vsak udeleženec cestnega prometa je dolžan skrbeti za varnost sebe in drugih, spoštovati pravila in predpise ter sprejemati odločitve s trezno glavo, saj je odgovornost v cestnem prometu ena ključnih sestavin varne in preudarne vožnje.
Ključne besede: diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Mednarodna športna javna prireditev v Planici (v nadaljevanju Planica) organizacijsko in varnostno sodi med bolj tvegane prireditve, kar za policijo predstavlja nujno ustrezno odzivnost na aktualne varnostne razmere pri nas in v svetu. Ker gre za množični prihod obiskovalcev na prireditveni prostor pod Poncami, je nujna dobra organiziranost vseh sodelujočih deležnikov. Zato ima policija pri zagotavljanju varnostnega vidika zelo pomembno vlogo in svoje varnostne naloge skrbno načrtuje v sodelovanju z organizatorjem Planice. Njena vloga pri zagotavljanju varnosti udeležencev Planice se začne že precej pred izvedbo same prireditve, in sicer ko organizator prijavi javno prireditev na upravni enoti. Policija namreč sodeluje v postopku izdaje dovoljenja za prireditev, ki ga vodi upravna enota, kjer je bila podana vloga organizatorja. Sodelovanje policije v tem postopku je prvi del njene aktivnosti pri zagotavljanju varnosti na mednarodni športni prireditvi Planica. Je pa njena vloga, gledano z varnostnega vidika, še izrazitejša pri zagotavljanju varnosti na sami prireditvi. V tem delu je njena glavna vloga vzdrževanje javnega reda, pomoč organizatorju ter izvedba morebitnih nujnih začasnih ukrepov in pogojev za razpustitev prireditve ob pogojih, ki jih določa zakon oziroma njena dolžnost, da prireditev ne sme biti motena. Glede na zelo velik obseg nalog, ki jih ima policija na tej prireditvi, je predmet proučevanja v diplomskem delu policijsko pooblastilo za pridržanje oseb. Raziskati smo želeli, v kakšnem obsegu in koliko krat je policija na tej prireditvi uporabila navedeno pooblastilo, ki posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, s katerim posega v varstvo osebne svobode posameznika. V tej zvezi smo poleg splošnih policijskih pooblastil, ki jih izvajajo policisti na tej prireditvi, izpostavili in podrobneje obravnavali pooblastilo pridržanja v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških. Na podlagi proučevanih statističnih podatkov smo ugotovili, da glede na množico obiskovalcev, ki obišče to mednarodno športno prireditve, policija svoje pooblastilo za pridržanje oseb v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških uporabi relativno malokrat. Menimo, da na to vpliva njeno dobro proaktivno delovanje pred samo izvedbo prireditve in priprave na varovanja prireditve.
Ključne besede: policisti, pridržanje, prekrški, Zakon o prekrških (ZP-1), diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Ključne besede: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 160
Celotno besedilo (586,55 KB)

Opis: Policijsko delo v skupnosti je še vedno nov koncept policijskega dela in predstavlja enega novejših načinov zagotavljanja varnosti, kjer je v ospredju preventivno delovanje, ki temelji na sodelovanju med skupnostjo in policijo. Danes je policijsko delo vedno bolj usmerjeno v izboljšanje kakovosti življenja ljudi in temelji na pristnejšem odnosu z ljudmi v skupnosti, saj je v tem primeru preiskovanje in preprečevanje kriminalitete učinkovitejše. V diplomskem delu nas je zanimalo predvsem, ali je sodelovanje med policisti Policijske postaje Žalec in prebivalci dobro. Odločili smo se za raziskavo v obliki kvalitativnega intervjuja in pridobili odgovore o ustreznosti obveščanja in informiranja občanov ter o morebitnih težavah pri komunikaciji med policijo in občani. Intervjuje smo izvedli z županoma občin Žalec ter Polzela, s štirimi vodji policijskih okolišev, s policistom na PP Žalec, s predstavnico za stike z javnostjo na Policijski upravi Celje in s tremi prebivalkami obravnavanih občin. Učinkovitost policijskega dela je v veliki meri odvisna od skupnosti, ki je vir informacij za reševanje kriminalitete in drugih varnostnih problemov, saj je velika večina kaznivih dejanj policiji znana tako, da jih najprej prepozna javnost. Spoznali smo, da ima vodja policijskega okoliša najpomembnejšo vlogo na področju obveščanja občanov o varnostni problematiki, vendar je zaradi vedno večjega obsega dela premalo prisoten na terenu. Iz odgovorov intervjuvancev smo ugotovili, da policija na lokalni ravni še vedno uporablja standardne načine za obveščanje občanov. Zanimalo nas je, ali uporablja novejše oblike, ki jih je omogočil splet.
Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, policijski okoliš, odnosi z javnostmi, Žalec, Polzela, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 46
Celotno besedilo (917,93 KB)

Ključne besede: policija, policisti, javnost, nadzor, pritožbe, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, analize
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 21
Celotno besedilo (314,69 KB)