Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Star slovenski pregovor pravi, da ima laž kratke noge, pa vendar ni vedno tako. Ljudje imamo pogosto težave pri prepoznavanju laži in ugotavljanju prevar, zato smo velikokrat »popeljani na led«. Poznavanje resnice v vsakdanjem življenju in v poslovnem svetu je ključnega pomena za sklepanje pravih odločitev. Pomembnost ugotavljanja verodostojnosti pričanja priče ali izjave osumljenca v predkazenskem in sodnem procesu, je tako še večje. Strokovnjaki opozarjajo tako na verbalne kot neverbalne znake laganja. Ti pa vedno niso zanesljivi oziroma niso enoznačni in enotni za vse. Torej ni univerzalnega znaka oziroma recepta za odkrivanje laži. Zato strokovnjaki iščejo inovativnejše in učinkovitejše tehnike, ki bi omogočile ocenjevanje verodostojnosti izjav s čim večjo zanesljivostjo. Ena izmed novejših tehnik je tako imenovana tehnika nadzorovanja resničnosti (ang. Reality Monitoring). Bistvo te tehnike je, da se spomini na resnično doživete dogodke razlikujejo v sami kvaliteti od spominov izmišljenih dogodkov in vsebuje 8 kriterijev na podlagi katerih se presoja verodostojnost izjav. Raziskovalci se opirajo na dejstvo, da je resnica spomin na doživet dogodek, med tem ko je laž spomin izmišljenega dogodka. Pomanjkljivost tehnike nadzorovanja resničnosti pa je v tem, da ni primerna za uporabo pri vseh starostnih skupinah (ni primerna za uporabo pri otrocih mlajših od 10 let) in pri posameznikih, ki opisujejo dogodke, ki so se zgodili daleč v preteklosti (Vrij, 2008).
Ključne besede: laganje, laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, odkrivanje laži, izjave, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.08.2013; Ogledov: 2076; Prenosov: 256
Celotno besedilo (329,21 KB)