| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Elektronski odpadki in njihova predelava v Sloveniji
Miriam Štucin, 2015, magistrsko delo

Opis: V elektronski industriji se je v zadnjem desetletju zgodil velik preobrat, revolucija, ki je povečala volumen in število vrst nevarnih odpadkov. Z nenehnim spreminjanjem industrializacije in urbanizacije tehnologija močno vpliva tudi na zdravje človeka. Vedno večja uporaba škodljivih snovi in materialov pri izdelavi elektronike ob nepravilni predelavi povečuje onesnaževanje zraka, zemlje in vode, ter vpliva na nepravilno delovanje človeških organov. Vsakodnevno se kopičijo komunalni odpadki, ki vsebujejo odvržene elektronske in električne izdelke, in v največjih količinah končajo v nerazvitih državah oziroma državah, kjer se industrializacija šele začenja. Kopičijo se na odlagališčih v nepredstavljivih količinah. Vse električne in elektronske odpadke, ki so jih lastniki zavrgli zaradi nedelovanja njihovih funkcij in obrabe, imenujemo e-odpadki. Ker e-odpadki predstavljajo resne okoljske in zdravstvene nevarnosti za ljudi, predvsem pa hude razmere prebivalcev držav v razvoju, je nujno potrebna rešitev tega drastično naraščajočega problema. Pobude, ki so jih do sedaj predstavile vodilne države, temeljijo na učinkoviti tehniki recikliranja in uporabi takih materialov že pri izdelavi električnih izdelkov, da ne ogrožajo zdravja ljudi in naravnih virov. Področje reciklaže naj bi bilo urejeno s točno določenimi predpisi, ki naj bi veljali po vsem svetu, v vseh državah. Recikliranje elektronskih odpadkov naj poteka v zagrajenih reciklažnih centrih namenjenih izključno predelavi e-odpadkov, z urejenimi zaščitnimi ukrepi in varnostjo delavcev, ter s čistilno napravo za čiščenje zraka. To potrjujejo tudi prebivalci Slovenije, ki so v raziskavi »Elektronski odpadki v Sloveniji« izrazili nezadostno poznavanje problematike pojma e-wastea in zakonodaje, ki ureja področje predelave. Analiza izbranih podatkov je potrdila domneve o nepripravljenosti Slovenije na soočenje s porastom elektronskih odpadkov in njihove reciklaže. Pogoj za veliko kopičenje elektronskih odpadkov ni v velikosti države, saj je slovenski trg elektronike majhen v primerjavi s svetovnim trgom, in bi potemtakem morali imeti malo nakopičenih el. odpadkov. Nepripravljenost slovenskih prebivalcev na kosanje z novonastalim tehnološko hitro rastočim problemom el. odpadkov kaže na potrebo po izboljšanju trenutnega stanja. To je mogoče doseči s povezavo ustrezne politične zakonodaje in z mednarodnimi predpisi, ter z ustrezno ozaveščenostjo uporabnikov elektronskih naprav in njihovega recikliranja.
Ključne besede: odpadki, elektronski odpadki, odlagališča, nevarne snovi, skladiščenje, recikliranje, magistrska dela
Objavljeno: 18.08.2015; Ogledov: 1091; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (641,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici