| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje otrok priseljencev in interkulturnost v slovenskem šolskem sistemu
Mirela Ilić, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali otroke priseljencev, njihovo izobraževanje ter interkulturnost v šolskem sistemu. V teoretičnem delu smo predstavili interkulturno pedagogiko in interkulturnost v slovenskem šolskem sistemu. Podrobneje smo predstavili enakost možnosti vseh učencev pri izobraževanju in interkulturno šolsko skupnost. Zanimalo nas je tudi, kako je z interkulturnostjo v kurikulumu in učnih načrtih. Obravnavali smo učitelje in šolske svetovalne delavce, predvsem, kakšna je njihova vloga pri interkulturnosti in katere kompetence so potrebne za uspešno delo. Zanimali so nas otroci priseljencev. Med drugim pa smo obravnavali tudi, kaj vpliva na njihovo uspešnost. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri se učitelji pri svojem delu srečujejo z učenci drugih kultur, kakšen uspeh opažajo pri le-teh in kaj nanj vpliva, kako učitelji doživljajo kulturno mešan razred, kako ocenjujejo delo njihove šole in zaposlenih na področju interkulturnosti ter kakšne imajo izkušnje s pridobivanjem znanja o interkulturnosti v času dodiplomskega izobraževanja. Omenjena področja smo podrobneje raziskali glede na predmet in leta poučevanja anketiranih učiteljev. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati raziskave so pokazali, da skoraj vsi anketirani učitelji poučujejo 1–5 učencev drugih kultur na razred ter da večina le-teh dosega slabši učni uspeh v primerjavi z ostalimi učenci. Večina učiteljev razlog za slabši učni uspeh vidi predvsem v slabem poznavanju slovenskega jezika. Učitelji večinoma kulturno mešan razred doživljajo kot prednost, predvsem zaradi razvijanja spoštovanja in strpnosti do drugih kultur. Učitelji, ki so kulturno mešan razred opredelili kot slabost, le-to vidijo v tem, da je učencem drugih kultur potrebno posvetiti več časa, kar vpliva na posvečenost ostalim učencem. Večina anketiranih učiteljev je pozitivno ocenila njihovo šolo, njeno prizadevanje za interkulturnost ter usposobljenost zaposlenih za delo z učenci drugih kultur. Večinoma učitelji med svojim dodiplomskim izobraževanjem niso pridobili kakšnega znanja o interkulturnosti.
Ključne besede: otroci priseljencev, interkulturnost, interkulturno svetovanje, kulturno mešan razred, učni uspeh otrok priseljencev
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1242; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici