| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV MENJAVE POLITIČNIH ELIT NA NAČIN POROČANJA JAVNE RADIOTELEVIZIJE. PRIMER POROČANJA O RIMSKOKATOLIŠKI CERKVI V ODDAJI TV DNEVNIK
Liljana Matjašič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vplivu menjave političnih elit na način poročanja javne radiotelevizije. Konkretno obravnava razliko v poročanju javne radiotelevizije o Rimskokatoliški cerkvi med časom vladanja dveh konkurenčnih političnih elit, ki glede odnosa do Rimskokatoliške cerkve izražata občutne razlike. Z metodo analize vsebine so najprej na podlagi volilnih programov in koalicijskih pogodb analizirana stališča dveh vlad do Rimskokatoliške cerkve. Nadalje so z metodo kvantitativne analize vsebine analizirani prispevki v oddaji TV Dnevnik v obdobju 2001/2002 in 2005/2006, ki so poročali o verskih skupnostih. Prispevki so razdeljeni v šest vsebinskih sklopov: poročanje o denacionalizaciji, poročanje o cerkvenih aferah, poročanje o cerkvenih dogodkih, poročanje o dogodkih, povezanih s Cerkvijo, poročanje o drugih verskih skupnostih in ostalo. Ugotovitve potrjujejo, da menjava političnih elit lahko vpliva na način poročanja javne radiotelevizije o različnih področjih družbenega življenja. Diplomsko delo to predpostavko potrjuje s primerom poročanja o Rimskokatoliški cerkvi v oddaji TV Dnevnik.
Ključne besede: Sociologija, religija, Rimskokatoliška cerkev, politične elite, javna radiotelevizija.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2791; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (508,69 KB)

2.
ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE IN KATOLIKOV DO DRUGAČNOSTI
Gregor Kuhar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana vloga Rimskokatoliške Cerkve pri problemu sobivanja ljudi in skupin z različno kulturo, različno religijo ali z različnimi nazori. Problem je obravnavan znotraj širšega konteksta vprašanj o vlogi religije pri medverskem in medkulturnem sožitju. V nalogi se dotikamo tudi razmerja med moralo in religijo, saj naj bi miroljubna narava in povezovalna zmožnost religije (ožje krščanstva in katolištva) bila ena izmed njenih pomembnih moralnih lastnosti. Srečamo se z različnimi, tudi nasprotujočimi si stališči o vlogi religije, krščanstva in katolištva. Po eni strani se religijo, krščanstvo in katolicizem pojmuje kot element, ki povezuje ljudi ne glede na etnično, razredno ali kakršnokoli drugo pripadnost, in kot dejavnik, ki v družbi krepi vrednote miru, ljubezni in skrbi za druge. Po drugi strani pa se srečamo s trditvami o religiji in konkretneje o krščanstvu ter katolicizmu kot dejavniku, ki ljudi razločuje glede na religijsko (ne)pripadnost, pri čemer niso redke misijonarske težnje in različne oblike nasilja. V nalogi so trditve o povezovalni vlogi religije empirično preverjene na podlagi podatkov iz svetovne raziskave vrednot (World Values Survey 1981-2008). Primerjava socialne distance, ki jo izražajo pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pripadniki pravoslavnih Cerkva, pripadniki islama ter posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, do posameznikov, ki kršijo religijske norme, in do pripadnikov druge religije med drugim pokaže, da: kristjani (katoliki in pravoslavci) ne izražajo socialne distance v najmanjših deležih; socialno distanco izražajo v najmanjši meri posamezniki, ki niso pripadniki nobene religije, in katoliki; bolj religiozni katoliki izražajo socialno distanco v večjem deležu kot manj religiozni katoliki.
Ključne besede: socialna distanca, Rimskokatoliška Cerkev, medkulturni dialog, medverski dialog, sprejemanje drugačnosti, odnos do drugih
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2824; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (530,83 KB)

3.
TRENDI V RELIGIOZNOSTI MLADIH Z VIDIKA TEORETIČNIH PRIČAKOVANJ
Barbara Omerzu, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje trendov na področju religijskih predstav mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 - 2010. Pri tem avtorica izhaja iz temeljnih scenarijev, ki so se glede trendov na področju religioznosti v pozno-modernih družbah izoblikovali v sodobni sociološki literaturi. Med njimi je izrazito močno zastopan scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije, v okviru katerega avtorji (Durkheim, Luckmann, Houtman in Aupers) ugotavljajo in dokazujejo, da religija skozi proces modernizacije ostaja še vedno vitalna, res pa je, da se ločuje od tradicionalnih cerkva in postaja vedno bolj razpršena, privatizirana in individualizirana. Prisotni so tudi drugi scenariji glede trendov na področju religioznosti, ki jih avtorica obravnava v treh skupinah: scenarij sekularizacije, scenarij revitalizacije religije in scenarij retradicionalizacije religije. V empiričnem delu naloge se je preverjala veljavnost scenarija detradicionalizacije, pluralizacije in individualizacije religije, saj ga pri populaciji mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 — 2010 avtorica ocenjuje kot najbolj verjetnega. Za ugotavljanje religijskih predstav v obdobju 2002 — 2010 je bila uporabljena metoda anketiranja, ki je v obeh letih temeljila na vzorcu študentov sociologije na Univerzi v Mariboru. Skozi empirično raziskavo so potrjene tri hipoteze: (1) v obdobju 2002 — 2010 se je med študenti sociologije zmanjšala vera v tradicionalne katoliške predstave, (2) prisotnost novodobnih in okultnih idej se je povečala, (3) značilna pa je tudi povišana stopnja razpršenosti (pluralnosti) religijskih predstav. Iz tega vidika je v omenjenem obdobju med mariborskimi študenti sociologije potrjen scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije.
Ključne besede: sociologija, religioznost, študenti, sekularizacija, katolištvo, novodobna duhovnost, okultizem.
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2212; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
RAZISKOVANJE MOTIVACIJSKIH FAKTORJEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Nataša Rupnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z raziskovanjem motivacijskih faktorjev študentskega dela v Sloveniji, natančneje na Filozofski fakulteti v Mariboru. Z metodo ankete je bilo preverjenih pet hipotez, ki se nanašajo na stopnjo pomembnosti posameznih motivov za študentsko delo, njihovo medsebojno povezanost, vpliv nekaterih drugih dejavnikov in posledice študentskega dela. Izkazalo se je, da je zaslužek od študentskega dela za našo populacijo predvsem sredstvo za finančno neodvisnost od staršev in lagodno življenje. Kot pomemben motiv se ob tem pojavlja tudi oblikovanje izhodišč za redno zaposlitev. Proti pričakovanjem se je izkazalo, da družbeno-ekonomski položaj študentov ne vpliva na stopnjo njihovega zanimanja za opravljanje del preko študentskega servisa, prav tako pa tudi ni povezan z njihovim zanimanjem za pridobitev boljših izhodišč za redno zaposlitev preko študentskega dela. Zanimivo je tudi, da obseg dela preko študentskega servisa ni statistično povezan z uspešnostjo pri študiju. Navedene ugotovitve kažejo na spremembo trenda na področju študentskega dela, ki sovpada s spremembami v višje-/visoko-šolskem in univerzitetnem izobraževanju. In sicer, temeljna motiva za študentsko delo nista več pridobivanje delovnih izkušenj s področja študija in sredstev, potrebnih za lažje financiranje študija (takšen je bi namreč prvotni namen študentskega dela). Ker je temu tako, želi vlada študentsko delo v prvi vrsti omejiti z Zakonom o malem delu, v drugi pa z Bolonjsko reformo.
Ključne besede: študentsko delo, motivacijski faktorji: sredstva za preživetje in financiranje študija, možnost lagodnega življenja, finančna neodvisnost od staršev, pridobivanje delovnih izkušenj, socialno mreženje, stik s potencialnimi delodajalci, gradnja osebnega delovnega profila; študentje Filozofske fakultete v Mariboru.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2427; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (411,38 KB)

5.
PSIHOLOŠKE PODLAGE VERE V OBSTOJ PARANORMALNIH POJAVOV
Alenka Cvetič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti vpliv psiholoških podlag na vero v paranormalne pojave. V postopku raziskovanja smo se usmerili predvsem na stališče, ki so ga večkrat podprle tudi raziskave iz tujine (npr. Rawcliffe, 1959; Peters, 1999; Aird 2009). To namreč izhaja iz predvidevanja, da je blodnjavost ena izmed poglavitnejših psiholoških lastnosti, ki prediktirajo vero v paranormalne pojave med duševno zdravo populacijo. Takšno populacijo v našem primeru predstavljajo študentje sociologije s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. S pomočjo analize ankete, ki smo jo izvedli v postopku raziskovanja, smo tudi v našem primeru našli obstoj korelacije med blodnjavostjo in vero v paranormalne pojave. V skladu z izsledki iz preteklih raziskav smo sklepali tudi, da študentje, ki verjamejo v bolj absurdne paranormalne pojave, dosegajo višje rezultate na lestvici blodnjavosti. Ta hipoteza se je izkazala za napačno, saj smo ugotovili večjo blodnjavost med tistimi, ki verjamejo v pogostejše paranormalne pojave. Čeprav se naše diplomsko delo najbolj posveča razmerju med blodnjavostjo in vero v paranormalne pojave, nas je tudi zanimala korelacija med blodnjavostjo in novodobnostjo ter blodnjavostjo in katoliškimi verskimi idejami. Tudi tukaj se je naša hipoteza o obstoju pozitivne statistične korelacije med blodnjavostjo in navedenimi verskimi idejami potrdila. Vsekakor pa smo s pomočjo primerjave rezultatov izvedenih analiz prišli do najvišje pozitivne korelacije med blodnjavostjo in vero v paranormalne pojave. Čeprav ostali psihološki koncepti (npr. psihotičnost, vestnost, itd.), predstavljeni v teoretičnem delu diplome, ki naj bi imeli vpliv na vero v paranormalne pojave, v naši raziskavi niso bili zajeti, pa lahko na tem mestu vsekakor potrdimo, da ima blodnjavost res pomemben vpliv pri veri v paranormalne pojave med študenti sociologije v Mariboru.
Ključne besede: psihološke podlage, paranormalni pojavi, blodnjavost, korelacija, duševno zdrava populacija, študenti sociologije.
Objavljeno: 23.02.2011; Ogledov: 2828; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

6.
PRIPADNOST ISLAMU IN KATOLIŠTVU KOT DEJAVNIK STALIŠČ GLEDE DRUŽBENE VLOGE ŽENSK
Mersiha Faljić, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali (ne)pripadnost katolištvu ali islamu vpliva na stališča glede družbene vloge žensk. Pri tem avtorica izhaja iz strokovne literature različnih avtorjev (Franzmann, Jogan, Inglehart in Norris), ki navajajo, da obstaja korelacija med religijo in podrejenim položajem žensk v družbi. V okviru tega nekateri avtorji (Inglehart in Norris) ugotavljajo, da so ženske v okvirih katolištva in islama deležne podrejenega položaja, pri čemer pa je položaj žensk v pretežno katoliških družbah v primerjavi s položajem žensk v pretežno muslimanskih družbah občutno bližje idealu družbene enakosti moških in žensk. Na podlagi teh ugotovitev se je v empiričnem delu preverjalo, ali afiliati bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot neafiliati in ali muslimani bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot katoliki. Za ugotavljanje vpliva religije na vlogo žensk v družbi je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. Konkretno je, na podlagi izbranih spremenljivk, bila izvedena analiza rezultatov Svetovne raziskave vrednot, zbranih od leta 1999 do 2004. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS Statistics 17.0. Skozi empirično raziskavo sta potrjeni obe hipotezi: (1) posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, bistveno manj poudarjajo pomen specifičnih družbenih vlog za ženske v primerjavi s posamezniki, ki pripadajo islamski ali katoliški veroizpovedi; (2) pri pripadnikih islamske veroizpovedi je v primerjavi s pripadniki katoliške veroizpovedi poudarjanje specifičnih družbenih vlog za ženske bolj izraženo. Iz tega vidika je potrjeno, da ima (ne)pripadnost katolištvu ali islamu velik vpliv na stališča glede družbene vloge žensk.
Ključne besede: religija, spolne vloge, družbena vloga žensk, neenakopravnost, katolištvo, islam.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2359; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (487,22 KB)

7.
KATOLIŠKA CERKEV IN MLADI V SLOVENIJI - SPREMEMBE V RELIGIJSKI PONUDBI ZA MLADE KOT ODZIV KATOLIŠKE CERKVE NA IZZIVE SEKULARIZACIJE
Monika Vengust, 2011, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je v prejšnjem stoletju prišlo do sekularizacije. V veliki meri je zajela Katoliško cerkev. Med leti 1980 in 2010 se je v Katoliški cerkvi spremenila religijska ponudba kot odziv na izzive sekularizacije. Pregled dogajanja za mlade od 15. do 29. leta je pokazal, da se Katoliška cerkev spopada z zmanjšanjem vpliva na družbo na različne načine. Ustanovila se je vrsta gibanj, društev, združenj in skupin, ki želijo pritegniti mlade na področju vzgoje in izobraževanja ter zabave, hkrati pa ohraniti vero in krščanske vrednote. Po pregledu različnih ponudb in gibanju števila članov se je ugotovilo, da se je v zadnjih letih bistveno povečala pestrost ponudbe Katoliške cerkve za mlade in s tem vpliv na tisti del mladih, ki so bili vzgajani v krščanskem duhu.
Ključne besede: Katoliška cerkev, mladi, religijska ponudba, gibanja, združenja, društva, skupine
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1966; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
NAJPOMEMBNEJŠI KRITERIJI ZA IZBIRO INTIMNIH PARTNERJEV V SLOVENIJI
Darja Pesko, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem proučevala, kateri so najpomembnejši kriteriji za izbiro intimnih partnerjev v Sloveniji in ali ta merila vsebujejo seksistične značilnosti, ki se izražajo v stereotipnih predstavah o identiteti in družbeni vlogi žensk in moških. Za dosego cilja naloge sem opravila tudi empirično raziskavo, s katero sem zajela 222 oseb moškega in ženskega spola. Do skupnega števila oseb sem prišla na dva načina: 117 veljavnih vprašalnikov so izpolnili respondenti iz cele Slovenije na več on-line portalov za zmenke, 105 veljavnih vprašalnikov pa je bilo pridobljenih od respondentov v Celju. Na osnovi analize podatkov lahko med najpomembnejše ugotovitve uvrstimo naslednje: Fizična privlačnost je bolj pomembna tistim, ki iščejo dolgotrajnejše oblike intimnih razmerij, kot pa tistim, ki iščejo kratkotrajnejša intimna razmerja. Socialno-ekonomski status se presenetljivo ni pokazal kot pomemben kriterij izbire intimnih partnerjev. Izražena pričakovanja glede intimne zveze med drugim kažejo na spolno stereotipno usmerjenost posameznikov pri izbiri intimnih partnerjev. Večina anketirancev ne načrtuje nekakšnega pisnega dogovora o obveznostih obeh partnerjev v intimni zvezi, vendar pa bi večina vprašanih, če bi za to obstajala možnost, pri potencialnih partnerjih preverjala določene osebne okoliščine in lastnosti.
Ključne besede: intimna razmerja, izbira partnerjev, stereotipi
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2208; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

9.
PREGLED KULTURNE, GOSPODARSKE, CERKVENE IN ŠOLSKE ZGODOVINE BISTRICE OB SOTLI
Mojca Geršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zaokrožuje podobo kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli. Namen dela je predstaviti domačo občino iz različnih vidikov in oblikovati zaokroženo celoto kulturnega in družbenega dogajanja v Bistrici ob Sotli. Vsebuje opise pomembnejših zgodovinskih dogodkov in pridobitev. Ker je Bistrica ob Sotli obmejna občina, je predstavljen vpliv meje na družbeno in gospodarsko življenje prebivalstva na obeh straneh reke Sotle, ki je hkrati državna, etnična in historična meja. V delu so predstavljene poleg bogate kulturne dediščine tudi arhitekturne in etnološke znamenitosti, ki se nahajajo na območju občine. Pri proučevanju religije je v ospredju vprašanje o prisotnosti sekularizacije na podeželju. Pomemben del je namenjen razvoju šolstva od začetka 19. stoletja naprej, ko so zabeleženi prvi začetki pouka v Bistrici ob Sotli, in gospodarskemu razvoju, ki že od nekdaj temelji na kmetijstvu. Nekaj besed je namenjenih tudi društvom, ki imajo pomembno vlogo na podeželju, saj popestrijo življenje prebivalstva in ohranjajo podeželje aktivno na različnih področjih. V delu predstavljeni podatki so pridobljeni iz literature, šolskih kronik ter virov iz Zgodovinskega arhiva Celje in Nadškofijskega arhiva Maribor. Pri izvedbi diplomskega dela so uporabljene deskriptivna, zgodovinska in komparativna metoda ter intervju. Diplomsko delo zaključuje sinteza dobljenih spoznanj s področja kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli.
Ključne besede: kulturna dediščina, zgodovina, šolstvo, religija, gospodarstvo, društva.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1935; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
ZGODOVINSKO PRIMERJALNA ANALIZA KATOLIŠTVA V ČASU (POST)TRANZICIJE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Anja Zelenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razlike glede značilnosti in družbene umeščenosti katolištva v Sloveniji in na Hrvaškem. Zgodovinsko-primerjalna metoda je na podlagi zgodovinskih dejstev potrdila naslednje hipoteze: (1) kar zadeva družbeno vlogo katolištva, razlike med slovensko in hrvaško družbo izvirajo že iz časa reformacije, saj je v pretežno katoliški Sloveniji ostalo nekaj »protestantskega duha«; protestantizem je postavil temelje slovenske kulture ter postal prva združevalna prvina narodne identitete, česar na Hrvaškem ne ugotavljamo, saj je ta v času reformacije že imela narodno identiteto in državniško tradicijo; (2) sporna vloga rimskokatoliške cerkve v 2. svet. vojni je v Sloveniji povzročila še večjo polarizacijo in razcepljenost slovenske družbe na klerikalni in liberalni tabor. Ta delitev se kaže tudi v tranziciji. Cerkvi v Sloveniji se še danes očita kolaborantska vloga, kar jo postavlja v slabo luč. V pretežno enotni Hrvaški takšne razcepljenosti ni bilo, saj sta država in cerkev stali na istem bregu; (3) delovanje RKC na Hrvaškem v vojni v 90-ih letih je pozitivno prispevalo k revitalizaciji religije in gradnji nacionalne identitete hrvaškega naroda. Rezultati Svetovne raziskave vrednot (World Values Survey) so potrdili preostali hipotezi: (4) hrvaška družba se je v tranziciji bistveno bolj konfesionalno homogenizirala, saj se je odstotek katoliško opredeljenih zvišal na račun padca pravoslavno opredeljenih in tistih brez konfesionalne pripadnosti, medtem ko se delež katoliško opredeljenega prebivalstva v Sloveniji v tranziciji, če ga primerjamo z obdobjem predtranzicije , ni pomembno spremenil; (5) primerjava slovenske in hrvaške družbe je na različnih nivojih religioznosti pokazala, da so Hrvati bolj zvesti svoji cerkvi, da je bog v njihovem življenju bolj pomemben kot v življenju Slovencev in da so Hrvati pri obisku verskih obredov in molitvi bolj dosledni verniki. Religioznost Slovencev je tako v primerjavi s hrvaškimi sosedi bolj plitka in spada v skupino tistih evropskih držav, ki so bolj sekularizirane.
Ključne besede: RELIGIJA, KATOLIŠTVO, RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV, SLOVENIJA, HRVAŠKA, TRANZICIJA, ZGODOVINSKO-PRIMERJALNA ANALIZA
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1840; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (671,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici