| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 235; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Sociološka analiza survivalizma v ZDA
Nina Gracej, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na sociološki analizi apokaliptičnih skupin v ZDA, ki jih analitično razdeli na survivalistične in nesurvivalistične. Survivalistične skupine so tiste, ki se na apokalipso aktivno pripravljajo v veri, da bodo prav njihovi pripadniki preživeli s pomočjo učenja veščin in kopičenja materialnih dobrin. Nesurvivalistične apokaliptične skupine pa so tiste, ki pričakujejo konec sveta, vendar se na to ne pripravljajo v smislu povečevanja svojih materialnih resursov ali učenja veščin preživetja. Osredotočili smo se na spletne objave apokaliptičnih skupin obeh vrst in na pogostost njihovega objavljanja. V objavah smo iskali tri vrste elementov: maskulinost, osredotočenost na ekonomske razmere in osredotočenost na politične razmere. Poleg analize obeh skupin smo poiskali konkretne napovedi konca sveta, ki se za leta 2014, 2015, 2016 in 2017 niso uresničile, ter konkretne napovedi za leta 2018, 2019 in 2020. Ugotovili smo, da so survivalisti s spletnimi objavami precej bolj aktivni kot nesurvivalisti. Survivalistične apokaliptične skupine so tudi bolj maskuline in pogosteje omenjajo ekonomske razmere, pri nesurvivalistih pa pogosteje zasledimo politične teme. Ugotovili smo tudi, da brezposelnost in pogostost oziroma verjetnost naravnih katastrof ne vplivajo na nastanek apokaliptičnih skupin. Pri konkretnih napovedih med leti 2014 in 2020 najpogosteje zasledimo ideje o koncu sveta, kot ga poznamo danes, ki so povezane z določenimi simboli (prihod Kristusa, prihod antikrista, boj med Kristusom in Satanom, krvava luna, črna luna ipd.), 3. svetovno vojno in naravnimi katastrofami.
Ključne besede: Survivalizem, apokaliptika, apokaliptična gibanja, ZDA, analiza vsebine, apokalipsa.
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA
Eva Vivola, 2012, diplomsko delo

Opis: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Ključne besede: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Prostovoljstvo in zaposljivost mladih v Sloveniji
Petra Krajnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ukvarjanjem s prostovoljskimi aktivnostmi in višjo stopnjo zaposljivosti mladih. V teoretičnem delu smo predstavili splošna teoretična izhodišča o prostovoljstvu in zaposljivosti mladih ter se osredotočili na dosedanje raziskave o povezavi med prostovoljstvom in zaposljivostjo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate naše raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Slovenska mladina 2018/2019 (n = 1014) in delno strukturiranih intervjujev (n = 20). Ugotovili smo, da se v Sloveniji približno 11 % mladih pogosto ali zelo pogosto ukvarja s prostovoljstvom. Za prostovoljstvo se odločajo v glavnem zaradi osebnih vzgibov (reference, nove izkušnje in znanja), manj pa zaradi altruističnih razlogov. Tisti, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo, opažajo predvsem pozitivne učinke prostovoljnega dela (osebna in profesionalna rast posameznika, nove izkušnje in širjenje socialne mreže). Poleg tega smo ugotovili, da v našem raziskovalnem vzorcu obstaja pozitivna povezanost med prostovoljstvom in boljšo zaposljivostjo. Rezultati intervjujev kažejo, da ima lahko prostovoljstvo na pridobitev zaposlitve neposreden ali posreden vpliv. V prvem primeru gre lahko na primer za zaposlitev v instituciji, kjer so mladi opravljali prostovoljno delo, v drugem pa za zaposlitev kot posledico izkušenj, ki jih je mlada oseba pridobila v okviru prostovoljstva. Rezultati analiz kažejo, da je med tistimi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, verjetnost brezposelnosti nekoliko nižja. Ni pa se potrdilo predvidevanje, da se prostovoljci v večji meri zaposlujejo na področju lastnega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: prostovoljstvo, zaposljivost, mladi, Slovenija
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 406; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Odnos Evropejcev do islamskega fundamentalizma na primeru študentov iz Češke in Slovenije
Anja Tintor, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je bil na vzorcu študentov iz Slovenije in Češke ugotoviti vpliv temeljnih demografskih dejavnikov na odnos do muslimanov, islama ter islamskega fundamentalizma. Teoretični del naloge se osredotoča predvsem na zgodovinski pregled položaja islama in islamskega fundamentalizma v Evropi ter na dejavnike, ki so v preteklosti vplivali na odnos Evropejcev do islama. Z lastnim anketnim vprašalnikom smo anketirali 160 študentov in študentk sociologije iz Slovenije in Češke; njihove odgovore smo statistično analizirali s programom IBM SPSS. Rezultati analiz so pokazali značilno višjo socialno distanco do muslimanov kot do domačinov ne glede na spol, državo ali veroizpoved anketirancev. Še posebej visoko socialno distanco do muslimanov smo zaznali med češkimi anketiranci, ki so v primerjavi s slovenskimi izražali tudi bistveno višjo zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma, manj pozitivne percepcije muslimanov in bolj pozitivne percepcije katolikov. Ti rezultati niso presenetljivi in verjetno odražajo večjo povezanost Slovencev z muslimani v zgodovini. Skladno s pričakovanji se je pokazalo, da anketiranci iz obeh držav muslimanom v večji meri pripisujejo nasilnost, kar sovpada s pogostimi medijskimi predstavitvami pripadnikov islama. Ko gre za zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma in terorizma se kot statistično značilna dejavnika izkažeta še moški spol in pripadnost katoliški veroizpovedi.
Ključne besede: islamski fundamentalizem, muslimani, islamske teroristične organizacije, češki študenti, slovenski študenti
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 413; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Vloga religije v spletu družbenih dejavnikov terorističnih napadov v Franciji
Ksenja Draškovič, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je predvsem v Zahodnem svetu prišlo do izrazitega porasta terorističnih napadov, ki jih lahko neposredno povežemo z gibanjem radikalnega islamizma. Namen pričujočega magistrskega dela je bil izdelati celovito sociološko analizo družbenih vzrokov versko motiviranih terorističnih napadov v zahodnih državah enaindvajsetega stoletja, pri čemer smo se posebej osredotočili na vlogo religije in na teroristične napade v Franciji. Na osnovi obsežnega pregleda teoretičnih in empiričnih znanstvenih prispevkov smo ugotovili, da značilnosti islama kot religije predstavljajo le enega izmed številnih dejavnikov, ki so ključni za razumevanje radikalnega islamizma in njegovega odnosa do Zahoda oziroma za razumevanje družbenih ozadij terorističnih napadov. Enega takih ključnih dejavnikov predstavlja zgodovina konfliktov med Zahodom in muslimanskim svetom. Pomembno vlogo igrajo tudi nekatere značilnosti neoliberalega kapitalizma, ki so prispevale k neugodnemu položaju muslimanskih priseljencev v Franciji in v nekaterih drugih zahodnih državah. Med značilnostmi modernih družb se za razlago radikalnega islamizma kot pomembna izkaže tudi sorazmerno visoka pogostost psihosocialnih problemov posameznikov v smislu odtujenosti ter težav pri ustvarjanju in ohranjanju življenjskega smisla. Ideologija radikalnega islamizma lahko v takšnem svetu posamezniku, še posebej če je ta družbeno marginaliziran in ima pogoste stike z islamom, nudi alternativni življenjski okvir. Ta okvir praviloma ponuja bogato zalogo življenjskega smisla in tudi sicer bistveno bolj ugodno psihosocialno okolje v primerjavi z okoljem, ki ga zagotavlja vztrajanje v položaju marginaliziranega in/ali odtujenega pripadnika moderne družbe.
Ključne besede: terorizem, islam, Francija, Zahod, družbeni dejavniki
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 363; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (342,29 KB)

7.
Neformalne prakse na področju zaposlovanja: izkušnje in stališča mladih v Sloveniji
Lucija Dežan, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo osvetljuje vlogo in razširjenost neformalnih praks na področju zaposlovanja mladih v Sloveniji, pri čemer se opira tudi na primerjalno analizo Slovenije z devetimi državami JV Evrope. Pri raziskovanju smo uporabili podatke iz lastne anketne raziskave (n=109), delno strukturiranih intervjujev (n=7), poslužili pa smo se tudi sekundarne analize podatkov raziskave Youth Study Southeast Europe 2018/2019 (n=10.876). Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da mladi v Sloveniji pri iskanju zaposlitve pogosteje uporabljajo formalne metode kot neformalne in da kadar prosijo za pomoč zveze in poznanstva praviloma prosijo ljudi, ki sodijo med njihove sorodnike in prijatelje. Mednarodna primerjava je pokazala, da je percipirana pomembnost zvez in poznanstev tendenčno višja v državah, kjer so razmere na trgu dela za mlade manj ugodne. Slovenija je tako uvrščena med države z manj izraženim pomenom zvez in poznanstev. Skladno s pričakovanji se je izkazalo, da mladi, ki so se zaposlili v zasebnem sektorju, pripisujejo bistveno večjo pomembnost meritokratičnim kriterijem pri zaposlovanju, medtem ko mladi, ki so zaposleni v javnem sektorju dajejo nekoliko večjo težo zvezam in poznanstvom. Posebej zanimiva ugotovitev je, da neformalne prakse pri zaposlovanju pogosteje potekajo v obliki priporočil dobrih kandidatov zaposlovalcem, kakor v obliki uslug iskalcem zaposlitve. Ugotovitev opozarja na pogosto spregledan pozitiven gospodarski pomen neformalnih praks pri zaposlovanju.
Ključne besede: zveze in poznanstva, neformalne prakse, mladi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 688; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
Kulturni kapital staršev in starševska učna pomoč kot napovednika šolske uspešnosti otroka v osnovni šoli
Sara Hašaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil osvetliti vlogo starševske učne pomoči pri reprodukciji družbene neenakosti v Sloveniji, pri čemer sem se glede družbenega položaja staršev osredotočila na njihov kulturni kapital. Slednjega sem ugotavljala na osnovi najvišje dosežene formalne izobrazbe obeh staršev in glede na obseg kulturne potrošnje celotne družine. Dodatno je bil cilj preučiti, kakšno je mnenje učiteljev glede pomena in vpliva starševske učne pomoči otroku.
Ključne besede: starševska učna pomoč, kulturni kapital, učna uspešnost
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 530; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (558,16 KB)

9.
Sodobne aplikacije teorije racionalne izbire na področju sociologije religije
Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek je zastavljen kot predstavitev temeljnih tez sociološke teorije racionalne izbire, ki se v zadnjem času vse uspešneje aplicira tudi na področju sociologije religije. Gre za razmeroma mlad teoretični pristop k raziskovanju religije, ki (tudi) religijsko vedenje posameznikov obravnava kot pretežno racionalno motivirano. Predpostavlja se, da se ljudje glede svoje religioznosti odločajo in vedejo podobno kot glede drugih stvari v življenju. V svojih menjavah z nadnaravnimi silami tehtajo koristi in stroške, se pogajajo in menjavajo posrednike. V članku so predstavljene temeljne teze in pristopi najpomembnejših avtorjev na tem področju.
Ključne besede: sociološke teorije, racionalna izbira, teorija racionalne izbire, religija
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 899; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (313,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha v Sloveniji
Rudi Klanjšek, Sergej Flere, Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Pogojenost šolske uspešnosti kot dejavnika družbenega položaja je bila že od nekdaj v središču sociološkega diskurza. Sociologija je nenehno poudarjala vlogo družbenih in kulturnih dejavnikov v kontekstu posameznikovih učnih, poklicnih in drugih dosežkov, čeprav so nekateri avtorji izven polja sociologije percepcijo družbenega determinizma vztrajno postavljali pod vprašaj. Pričujoči prispevek je na vzorcu slovenskih srednješolcev (n = 1.156) preučil vpliv različnih dejavnikov na šolski uspeh, med katerimi je bil tudi rezultat, ki so ga anketiranci dosegli na testu sposobnosti in ki naj bi odražal njihovo mentalno sposobnost. Rezultati so pokazali, da je šolski uspeh razmeroma šibko povezan z indikatorji družbenoekonomskega položaja; da igrajo socializacijski dejavniki pomembno, a dokaj omejeno vlogo; da prevladuje vpliv spola in mentalne sposobnosti posameznika, ki naj bi bila domnevno biološko pogojena.
Ključne besede: družbena neenakost, šolski uspeh, srednješolci, kulturni kapital, družbenoekonomski položaj, spol, mentalne sposobnosti
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 520; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (281,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici