SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
JAVNO DOSTOPNA GIS ORODJA ZE PREUČEVANJE VODA IN POPLAV V SLOVENIJI
Anja Fošnarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Znanost in njena praktična uporaba sta odločilna za razvoj sleherne dejavnosti. Vse hitrejši ritem življenja in vedno večje število informacij nam narekujeta, da imamo v čim krajšem času na voljo veliko število različnih podatkov. Za dokumentiranje in analize prostorskih podatkov imamo danes na razpolago geografske informacijske podatke, ki pa jih inženirji pri svojem delu še vedno premalo uporabljajo. Mnogo prostorskih podatkov je javno dostopnih v digitalni obliki preko spletnih portalov (npr. Atlasa okolja pri ARSO) ali v obliki podatkovnih slojev, ki so nastali v okviru raznih evropskih iniciativ in/ali projektov (Eurowaternet Slovenija). V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki o vodah in poplavah v Sloveniji. Zbrani so z namenom, da se prikaže možnost obstoječih podatkovnih virov za nadaljnje analize voda in poplav. Iz razpoložljivih podatkov je bil oblikovan GIS sistem, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji tvori dober pripomoček za nadaljne analize voda in poplav v Sloveniji. Na praktičnih primerih so prikazana poplavna območja Haloz in Slovenskih goric ter kako lahko z uporabo opisanih orodij natančno in objektivno določimo območje možnega poplavljanja ob dolgotrajnejših nalivih, obenem se lahko bistveno zmanjšajo morebitni stroški in poveča učinkovitost izogibanja poplavam.
Ključne besede: poplave, izogibanje poplavam, geografski informacijski sistem (GIS), Atlas okolja, Eurowaternet-Slovenija
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2375; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

2.
Možnost uporabe Jatropha (Jatropha curcas L.) rastlinskega olja v proizvodnji biodizla
Sanja Logar, 2009, diplomsko delo

Opis: Globalni svet se je zavezal k zmanjševanju emisij, zato je uvajanje biogoriv, predvsem biodizla, ki ga dobivamo s procesom zaestrenja iz rastlinskih olj, zelo aktualno. Izmed številnih rastlin, primernih za proizvodnjo rastlinskega olja, je Jatropha curcas dokaj neznana rastlina, ki ima številne prednosti, raste hitro in povsod po svetu, je nezahtevna, primerna je za zaščito pred erozijo, vsebnost olja v semenih rastline je zelo visoka, ima tudi velik donos na hektar, hkrati pa lahko nudi tudi možnost zaposlitve milijonom ljudi, ki živijo pod pragom revščine, zato je še posebej zanimiva predvsem za države v razvoju. Kljub vsem lastnostim in možnostim, ki jih nudi Jatropha in jih že poznamo, pa je ta še zmeraj relativno neraziskana. Zato sem v laboratoriju raziskovala njeno olje kot potencialni alternativni vir za proizvodnjo biodizla. Prišla sem do ugotovitev, da je Jatrophino olje skupaj z degumiranim sojinim oljem sicer povsem primerno biogorivo, čeprav analize naših vzorcev niso dale pričakovanega rezultata, saj sta po raziskavi najbolj ustrezala le dva vzorca iz sintez, in sicer vzorec, kjer smo Jatropha olje mešali s sojinim degumiranim oljem v razmerju 1:1 ter vzorec Jatropha olja in sojinega degumiranega v razmerju 2:1 z 20% prebitkom katalizatorja natrijevega metilata. Vsebnosti metilnih estrov in ostalih merjenih parametrov v teh vzorcih biodizla so ustrezale standardu SIST EN 14214.
Ključne besede: biodizel, jatropha, emisije, zaestrenje
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 2323; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

3.
IZVEDBA KONSTRUKCIJE HIDRAVLIČNEGA CEPILNIKA ZA DRVA
Tomaž Ciglar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izvedbo konstrukcije hidravličnega cepilnika za drva. Za osnovo konstrukcije je bil uporabljen hidravlični cilinder s potisno silo 20 ton. Izveden je bil trdnostni izračun sestavnih delov. Za konstruiranje posameznih elementov hidravličnega cepilnika, je bil uporabljen računalniški 3D konstrukcijski program Solidworks Student Design Kit. To je program, ki je primeren za oblikovanje enostavnih, kot tudi zelo zapletenih oblik posameznih strojnih elementov in elementov konstrukcije, ki jih nato združimo v sestav z možnostjo spreminjanja in dimenzioniranja po meri. Elemente sem sestavljal v sestav sproti, da sem lažje prilagajal dimenzije posameznih elementov. Nato sem določil material posameznega elementa. Večina elementov je iz osnovnega konstrukcijskega jekla S235JR, razen objemno kontrolnih rok, ki so iz aluminija in distančnikov, ki so iz medenine. Na osnovi gostote materiala sem s pomočjo programa izračunal maso celotne konstrukcije. Trdnostna kontrola konstrukcije je bila izvedena po metodi končnih elementov (MKE). V računalniškem programu je bila izvedena simulacija obremenitve. Največja obremenitev 121.3 MPa se je pojavila na stičišču nosilne cevi in nosilca cilindra, kar pomeni, da izbrani material, konstrukcijsko jeklo S235JR z dopustno napetostjo, ki znaša 235 N/mm2, ustreza in da bo konstrukcija prenesla obremenitev 20 ton.
Ključne besede: Cepilnik, konstrukcija, hidravlika.
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 5195; Prenosov: 1099
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
JAVNO DOSTOPNA GIS ORODJA ZA PREUČEVANJE PODNEBNIH RAZMER V SLOVENIJI
Saša Petek, 2010, diplomsko delo

Opis: Podnebje ima na tehnologijo proizvodnje hrane velik vpliv. Vremenske veličine, kot so temperatura, količina padavin itd se v vsakem trenutku nanašajo na določen položaj na zemeljski površini in jih zato štejemo med prostorske podatke. Za dokumentiranje in analizo prostorskih podatkov, imamo danes na voljo geografske informacijske sisteme. Veliko prostorskih podatkov, ki opisujejo podnebje, je javno dostopnih preko spletnih portalov (ARSO) in/ali v obliki podatkovnih slojev, ki jih lahko uporabimo kot osnovo za nadaljnje prostorske analize v geografskih informacijskih sistemih. V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki, ki opisujejo podnebne parametre v Sloveniji. Iz razpoložljivih virov je bil izdelan geografski informacijski sistem, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji omogoča spremljanje vremenskih parametrov (količine padavin, število sončnih dni, ...) na določeni geografski legi, kar je dobra osnova za nadaljnje analize podnebja, okolja ali tehnologije pridelave hrane v Sloveniji.
Ključne besede: podnebje/ vreme/ geografski informacijski sistem (GIS)
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1558; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
PARAMETRI NAČRTOVANJA IN IZVEDBE VAROVANJA NASADOV PRED MRAZOM Z OROŠEVANJEM
Ervin Baukman, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Gačnik sem ugotovil, da postavljena akumulacija velikosti 5500 m3 ne zagotavlja dovolj vode za kvalitetno oroševanje, saj je nasad v velikosti 8 ha večji od načrtovanega 5 ha. Izračunal sem, da bi sedanji nasad moral imeti akumulacijo v velikosti 8160 m3. Zato lahko pride ob intenzivnem oroševanju, ki traja več dni zapored, do pomanjkanja vode v akumulaciji. Prikazal sem tudi, da tudi lega nasada vpliva na kvaliteto oroševanja. Ob merjenju pretoka vode na razpršilcu na vrhu nasada sem ugotovil, da je pretok 0,36 m3/h, premajhen za optimalno zaščito cvetov proti pozebi. S pomočjo tabel in grafov sem primerjal, koliko dni je bilo oroševano in kakšni so bili rezultati. Ugotovil sem, da lahko pravilno in pravočasno oroševanje v veliki meri zaščiti nasad pred pozebo.
Ključne besede: oroševanje / akumulacija / razpršilec / pretok vode / kvaliteta zaščite
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1544; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

6.
MERJENJE KSILEMSKEGA TOKA PRI NAVADNI SMREKI OB NAPADU PODLUBNIKOV
Janez Gorenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju so visoke temperature in z njimi povezane suše, orkanski vetrovi ter snegolom znatno vplivali na izjemno povečanje populacij podlubnikov. Navadna smreka (Picea abies L. Karst.) je zaradi neprilagojenosti nižinskim rastiščem, podlubnikom še posebej izpostavljena. To se kaže v dejstvu, da v Sloveniji sanitarna sečnja smreke zaradi podlubnikov predstavlja do 50% celotne sečnje. Obstoječi načini zatiranja so precej radikalni in odpirajo vprašanja o rentabilnosti, ekološki vzdržnosti ter učinkovitosti ukrepov. Namen diplomskega dela je bil dimenzionirati in sestaviti avtonomno merilno postajo ekofizioloških parametrov. Od konca meseca maja do konca avgusta smo v terenskem poskusu znotraj napadenega smrekovega sestoja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra (GKY 547933, GKX 151650) merili naslednje parametre: potencialno evapotranspiracijo, relativno vlažnost, temperaturo zraka, zemlje, količine padavin in hitrosti ksilemskega toka v deblu smrek. Metodološko in analitično so nas zanimali spremenjeni vzorci ksilemskih tokov od začetnega napada do optimalne naselitve podlubnikov. Ena izmed smrek je bila napadena v času maksimalnega naleta prve generacije podlubnikov, ostale so bile napadene sredi julija, v času druge maksimalne aktivnosti. V juniju smo pri zdravih smrekah določili tipični diurnalni potek ksilemskega toka, z najvišjo hitrostjo v opoldanskem času in najnižjo v nočnih urah. Inicialni napad je abruptno spremenil dinamiko ksilemskega toka, diurnalni ritem se je časovno zamaknil in v meritvah smo zaznali kavitacije. Bistveno nižje hitrosti so posledica izgube regulirane transpiracije, tako pri lubadarkah gonilno silo v aksialnem transportu vode prevzame koreninski tlak.
Ključne besede: Navadna smreka, Picea abies, napad podlubnikov, ksilemski tok, senzor toplotnega odvoda
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1870; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

7.
Javno dostopna GIS orodja za preučevanje pedologije Slovenije
Branko Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Znanost in njena uporabnost napredujeta in se izboljšujeta iz dneva v dan. Sta odločilni pri razvoju vsake dejavnosti. Vse hitrejši ritem življenja in vedno več podatkov na vseh področjih nam narekujejo, da moramo podatke shranjevati tako, da imamo do njih hiter in pregleden dostop na enem mestu. Za dokumentiranje in analizo prostorskih podatkov imamo danes na voljo geografske informacijske sisteme. Veliko prostorskih podatkov je javno dostopnih preko spletnih portalov (npr. GERK pri MKGP) ali v obliki podatkovnih slojev, ki so nastali v okviru evropskih ali svetovnih projektov (Google Earth). V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki pedologije Slovenije. Zbrani so z namenom, da se prikaže možnost obstoječih podatkovnih virov za nadaljnje analize tal. Iz razpoložljivih virov je bil narejen GIS, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji tvori dober pripomoček za nadaljnje analize tal v Sloveniji. Predstavljena sta dva programa za preučevanje tal v Sloveniji, s katerima lahko natančno in objektivno ocenimo želeno površino tal.
Ključne besede: pedologija, tla, geografski informacijski sistem (GIS), GERK
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1639; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

8.
UPORABA ELEKTRONSKIH PREGLEDNIC ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI VODENJA POSESTVA
Lucija Izak, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se število kmetijskih gospodarstev od leta 2000 zmanjšuje. Eden od razlogov za ta proces je nedvomno tudi zastarel način vodenja posesti, ki žal še vse prevečkrat temelji zgolj na dolgoletnih izkušnjah gospodarja, ki pa niso nikjer zapisane in se prej ali slej izgubijo. Sodobno kmetijsko gospodarstvo mora biti vodeno kot podjetje z ustrezno informacijsko podporo. V nalogi je prikazana zasnova informacijske podpore v obliki preprostih povezanih elektronskih preglednic s katerimi lahko relativno enostavno in zanesljivo zelo povečamo učinkovitost vodenja posestva. V osnovnih tabelah zbrane podatke o gospodarstvu, kot so podatki o gerkih, strojih, zaposlenih, itd., uporabimo za hitro in enostavno vnašanje zapisov v tabelo o vsakodnevnih delovnih procesih. Zbrani zapisi nam kasneje omogočajo enostavne in učinkovite analize po stroškovnih nosilcih za določeno časovno obdobje. Prava vrednost zbranih zapisov se pokaže šele po določenem časovnem obdobju (eno leto), ko je na osnovi zapisov, zbranih v preteklem obdobju (letu), že možno vnaprej planirati delovne procese za tekoče leto. Prikazana zasnova informacijske podpora že v prikazani osnovni obliki predstavlja dobro osnovo za oblikovanje lastnega geografskega informacijskega sistema (GIS) in zelo učinkovito orodje za povečanje učinkovitosti vodenja posestva. Za uporabo v praksi se mora pred uporabo še dodelati in prilagoditi specifičnim pogojem posameznega posestva.
Ključne besede: gis, gerk, elektronska preglednica, posestvo, stroški
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1118; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (369,98 KB)

9.
VPLIV ANTIDRIFTNIH ŠOB NA UČINKOVITOST DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE TRTE
Franc Leskovar, 2010, magistrsko delo

Opis: V vinogradu sort Laški rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil proučevan vpliv antidriftnih šob na učinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora — (Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij — (Uncinula necator Schwein), siva plesen — (Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvršen večkrat letno z uporabo dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in štirih antidriftnih šob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke skozi vso rastno dobo nanašali s klasičnim aksialnim pršilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode 300 l/ha, le z različnimi tipi šob. Poleg biotične učinkovitosti škropilnih programov smo analizirali tudi stopnjo pokrovnosti s škropilno brozgo z uporabo WSP lističev in oblikovanje depozita škropilne brozge z uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscenčnega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve škropilne brozge po krošnji smo ugotovili, da je bila povprečna pokrovnost s škropilno brozgo pri uporabi antidriftnih šob primerljiva z doseženo pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi šobami. Tudi pri analizi depozita fluorescenčnega sledila na filter papirju nismo ugotovili večjih razlik med standardnimi in antidriftnimi šobami. Antidriftne šobe omogočajo oblikovanje nekoliko večjih depozitov v notranjosti krošnje. Uporaba antidriftnih šob ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.
Ključne besede: vinska trta, šobe, fungicidi, učinkovitost zatiranja, Plasmopara viticola, Uncinula necator, Botrytis cinerea
Objavljeno: 18.10.2010; Ogledov: 2688; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

10.
Uporaba interneta v kmetijstvu: kmetijska mehanizacija, hlevska oprema, servis
Tomaž Ferenčak, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 je bila izvedena anketa o uporabi interneta v kmetijstvu v Sloveniji. Zastavljen cilj je bil izvedeti, kaj lastniki kmetijskih gospodarstev na spletu pogrešajo, s čim so zadovoljni in česa je premalo, kjer smo se omejili na področje kmetijske mehanizacije, hlevske opreme in servisa. Ankete so bile poslane po elektronski pošti, izvajale so se tudi na domu. Velik del anket pa se je reševal tudi v kmetijskih trgovinah. Po končanem koraku anketiranja so bile ankete analitično obdelane z orodjem Microsoft Office Excel, podatki pa predstavljeni s tabelami in grafi. Izsledki anket so pokazali, da je na slovenskem spletu dovolj informacij, a te niso vedno popolnoma uporabne. Ugotovljeno je bilo, da so lastniki kmetijskih gospodarstev zato za kakovostne informacije pripravljeni tudi plačati. Raziskava je pokazala, da jih predvsem zanimajo konkretne informacije o razpisih, subvencijah, rokih, ter o možnostih posvetovanja s strokovnjaki glede kmetijske mehanizacije, hlevske opreme ter servisa.
Ključne besede: anketa, kmetijsko gospodarstvo, raziskava, informacije, kmetje, internet
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1771; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici