| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze
Tjaša Lipovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze sem ugotavljala, ali je glavna oseba v posameznem delu žrtev dane situacije, dogodkov oziroma družbenega dogajanja. V primeru, da je oseba žrtev, sem pojasnila, zakaj in kdo jo tako vidi. Zanimalo me je, če se sama počuti kot žrtev ali jo tako vidi družba, bralec sam. Analiza zajema pet literarnih besedil: Marjan Rožanc Ljubezen (1979), Branko Hofman Noč do jutra (1981), Vitomil Zupan Levitan (1982), Igor Torkar Umiranje na obroke (1984) in Mira Mihelič Ure mojih dni (1985). V magistrskem delu so natančneje obravnavani naslednji pojmi: spominska proza, avtobiografija in avtobiografski roman. Ugotavljala sem tudi, ali glavna oseba zaradi spleta okoliščin in vpliva družbe doživlja krizo, ki ima lahko več vzrokov – lahko gre za moralno/duševno krizo, za politično krizo, za osebno krizo ali za bivanjsko krizo. Pojasnila sem, na kakšen način je ta kriza prikazana. Analiza je pokazala, da so vse glavne osebe žrtve danih situacij, dogodkov oziroma družbenega dogajanja, saj gre za nemirno obdobje pred, med in po drugi svetovni vojni. Prav tako vse glavne osebe doživljajo krize, ki se med seboj prepletajo in imajo različne vzroke.
Ključne besede: Spomini, spominska proza, avtobiografija, avtobiografski roman, kriza, žrtev.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (827,24 KB)

2.
Literariziranje urbanega prostora v slovenski književnosti
Robert Špoljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira in predstavlja literariziranje urbanega toposa v izbranih delih slovenske literature. Temeljno vprašanje magistrskega dela je, kako urbano okolje znotraj literarnega dela vpliva na literarne osebe, ki prihajajo iz drugega ali ruralnega okolja. Prav tako nas je zanimal vpliv urbanega na razvoj dogajanja. Izbranih je bilo deset romanov, v katerih bomo iskali vpliv urbanega in ugotavljali, na kakšne načine se vpliv urbanega med romani v slovenski književnosti razlikuje. Izbrani so bili romani avtorjev: Brine Svit, Mihe Mazzinija, Andreja Blatnika, Gorana Vojnovića, Andreja E. Skubica, Zorana Hočevarja in Toneta Partljiča. V magistrskem delu bomo ugotavljali tudi kakšen je pomen vojne v izbranih delih in kako vpliva tako na urbano kot tudi na posameznika. Ugotavljali bomo na kakšen način urbano (mestno) vpliva na literarne osebe v romanu, pri čimer nas bo zanimal predvsem vpliv urbanega na osebnost in navade literarnih oseb.
Ključne besede: urbani topos, urbano v literaturi, slovenska književnost, roman
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 604; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Problemski in idejni aspekt esejistike Izidorja Cankarja
Miran Štuhec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi se ukvarjam z esejistiko Izidorja Cankarja z vidika njenih glavnih tematskih krogov in upoštevajoč umetnostnonazorsko ter idejno podobo. Ugotavljam, da je ta pisec zajel vrsto v prvi polovici 20. stoletja zelo aktualnih tem, ki so povezane z literaturo in likovno umetnostjo; med njimi ga je še posebej zanimala problematika sloga, dalje razmerje med umetniškim delom in bralcem oziroma gledalcem ter vprašanje, kako opredeliti bistvo umetnine.
Ključne besede: slovenska književnost, esejistika, esej, umetnina, neotomizem, sholastična etika, umetniška avtonomija, relativnost lepote
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 502; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (490,78 KB)

4.
Opozicijski značaj aktantske ravni Zidarjevega Dolenjskega Hamleta
Miran Štuhec, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavna oseba Zidarjevega Dolenjskega Hamleta je zgrajena na temelju opozicije. Tvorita jo zavest o smiselnosti vztrajanja v borbi za ohranjanje istovetnosti in osebne svobode, v zahtevi po pravici biti drugačen ter dvom v lastne sile. Ker shema aktantske ravni ne predvideva vloge pomočnika in ker tudi oseba sama ni sposobna svojih ciljev uresničiti, se smisel njenega upiranja razkriva v načelni človekovi opredelitvi za vztrajanje in ohranjanje.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska proza, 20. st., literarne študije, roman, Dolenjski Hamlet
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 680; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Miselna proza Vladimirja Bartola
Miran Štuhec, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Miselna proza Vladimirja Bartola je presečišče treh avtorjevih interesov: psihologije, lastne osebnosti in književnosti. Razprava analizira dialektiko tega korpusa tako, da sledi problemskim poudarkom, jezikovni in slogovni podobi ter literarnoyvrstnemu vidiku.
Ključne besede: slovenska književnost, književnost, esej, književna esejistika, miselna proza, kritičnost, psihoanaliza, Freudova psihoanaliza, zavest
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 491; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (129,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini
Miran Štuhec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja s problemom poznavanja sosednje književnosti oziroma sledi literarnozgodovinskemu in književnokritičnemu spisju, ki slovenskemu bralcu približuje madžarsko književnost. Glavne ugotovitve so tri: prvič, Slovenci so se z madžarsko književnostjo seznanjali že od začetka 20. stol. naprej; drugič, teh uvidov je manj kot bi glede na bližino obeh narodov, njuno povezanost in pomen same literature pričakovali, in tretjič, porast »slovenskega« interesa je opazen v zadnjih letih.
Ključne besede: madžarska književnost, recepcijski horizont, literarne kompetence, literarni interes
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 373; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (281,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vojna groza v izbranih delih slovenske književnosti po l. 2000
Maja Budin, 2017, magistrsko delo

Opis: Povzetek. V pričujočem magistrskem delu se osredotočam na razumevanje vojne groze v desetih izbranih književnih delih. V ta izbor spadajo avtorji z naslednjimi literarnimi deli: Nedeljka Pirjevec: Saga o kovčku (2003), Jože Snoj: Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu (2009), Drago Jančar: To noč sem jo videl (2010), Zdenko Kodrič: Opoldne zaplešejo škornji (2011), Maruša Krese: Da me je strah? (2012), Zorko Simčič: Poslednji deseti bratje (2012), Maja Haderlap: Angel pozabe (2012), Miha Mazzini: Paloma negra (2013), Brina Svit: Slovenski obraz (2014) in Milan Dekleva: Benetke zadnjič (2014). Leposlovna dela so si podobna v abstraktni strukturi, saj zajemajo zgodovinsko snov velikih vojn in kronološko sovpadajo z obdobjem slovenske književnosti po letu 2000. Njihova analiza je pomembna z vidika učinkov vojne groze v literaturi ter njihovo aktualnostjo danes. Omogočen je namreč vpogled v uresničevanje koncepta zgodovine, s katerim se odkrivajo morebitne avtobiografske prvine avtorja v izbranih delih ter njegova etična zavezanost do zgodovine. Slednje je opaziti skozi grajenje značajskih literarnih oseb in njihovo individualno usodo. S pomočjo analitično-sintetičnega prikaza je ugotovljeno razumevanje vojne z vidika literarnih oseb, njihovo spopadanje z njo, način razumevanja in sprejemanja. Skozi različne perspektive in polifonost glasov se tako pokaže še pripovedovalčev odnos do literarnih oseb in njegovo pristajanje na tok zgodovine, ki ukaluplja literarne osebe v izbranih delih. Preko njihovih usod je mogoče zaznati širšo problematiko slovenstva, denimo pripadnost dvojni identiteti ali zgodovinski konflikt med domobranci in partizani. Intimne zgodbe teh literarnih oseb v vsakem delu odkrivajo posledice grozovite vojne, ki zaznamujejo številne generacije. Njihove zgodbe postanejo ključnega pomena, ko se združijo v eno, skupno in odsevajo kolektivno sporočilo, da se je potrebno bojevati za svoje cilje, ne glede na ceno. Na podlagi imanentne interpretacije je v izbranih delih mogoče svobodo v najširšem pomenu prepoznati kot najvišje hierarhično umeščeno vrednoto. Skozi življenjski boj literarnih oseb, ki postanejo »zgodovinski junaki«, je opaziti še problematiko razpadanja in spreminjanja osnovnih etičnih načel.
Ključne besede: roman, vojna groza, svoboda, vrednote.
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 1043; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
IZSELJENSKA PROBLEMATIKA V LITERARNIH DELIH IZBRANIH SLOVENSKIH IN TUJIH AVTORJEV
Martina Janežič, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji srečujemo s pojavom tako imenovanega bega možganov, ki ga opredeljuje vse večje izseljevanje mladih, sposobnih in visoko izobraženih posameznikov, ki so, razočarani nad razmerami v svoji matični državi, našli svojo možnost za zaposlitev v sosednjih ali bolj oddaljenih državah. Kar danes imenujemo beg možganov, je že stoletja znano kot izseljevanje, s čimer so se Slovenija in tudi druge države, na primer Avstrija, začele srečevati že v času 16. stoletja. Posameznik se odloči za izselitev iz države na podlagi ekonomskih, političnih ali osebnih vzrokov, pri čemer najbolj prevladujejo ekonomski vzroki. Nekaterim v času bivanja v tujini uspe izboljšati svoj socialni in ekonomski položaj, spet drugi se razočarani nad svojim neuspehom vrnejo domov. Vendar ne glede na to, zaradi katerega vzroka se je posameznik ali družina izselila v tujino, vsi izseljenci se v začetnih letih svojega bivanja v tujini srečujejo z enakimi problemi, kot so: nepoznavanje jezika, občutki osamljenosti, srečevanje s predsodki, ki jih goji družba do tujcev, kulturnimi razlikami in še bi lahko naštevali. Preko analize sedmih romanov slovenskih in tujih avtorjev bom skušala ugotoviti, s katerimi problemi se srečujejo izseljenci v tujini, kaj so vzroki za njihov odhod v tujino; ukvarjala se bom s problemom remigracije, primerjala bom, kako doživljajo izseljevanje otroci in kako ga doživljajo odrasli ter skušala ugotoviti, ali obstajajo razlike v čustvenem doživljanju izselitve med slovenskimi in tujimi političnimi izseljenci.
Ključne besede: izseljenec, tujec, remigracija, nepoznavanje jezika, razosebljenost, ekonomski izseljenec, politični izseljenec, izseljenska avtobiografija
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 689; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (850,29 KB)

9.
Problem eksistence in razkroj subjekta v Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Sukub in Volčje noči
Larisa Weiss-Grein Konkolič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo že v naslovu opozarja na eksistencialni in identitetni problem romanesknega subjekta v izbranih Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Volčje noči in Sukub. Vsi, razen zadnjega, ki je Žabotov t. i. »urbani« prvenec, so postavljeni v morbidno močvirsko okolje, prostor brezmejne ravnice, ki s svojimi mitološkimi in polpoganskimi spremljevalci že ob prvem stiku svoje popotnike in večne iskalce napolni s patološkim hrepenenjem po Bližnjem in absolutni resnici. Blodnjava motnja postaja protagonistov bivanjski označevalec, ki ga vodi skozi temne, plesnive in vlažne hodnike zamejenih prostorov kolektivnega, s težkim zrakom prepojene beznice, skozi brezbožne ustanove božjega, vse do podstrešij stolpnic, kjer bi bilo mogoče najti še kako varno zatočišče pred »zadušljivimi« načeli kolektivnega. Paranoja postaja vzvod subjektovega večnega bega pred zasledovalnim principom fatalno erotičnega in kolektivnega, pri čemer oba pridobivata destruktivne razsežnosti. Rešitev eksistenčnega položaja in razkrajajoče se identitete je za protagonista možna le s pobegi v trans-resnico ali z nadevanjem »mask« po dolžnosti. Hrepenenje po idealni ljubezni do Bližnjega se z vsakim nadaljnjim korakom izkaže kot prazen up. Junakovi napori po rešitvi se kljub zasledovalnim in omejevalnim principom v celoti nikoli ne končajo. V eksistenčnih prehodih se protagonist psihično in fizično znajde »na meji« in šele na zadnji bivanjski postaji jo za hip prestopi. Tu ugleda pravega Bližnjega in spozna absolutno Resnico. Pot Žabotovega romanesknega subjekta se nikoli ne konča. Na svoji zadnji postaji se vselej vrne na začetek.
Ključne besede: Vlado Žabot, subjekt, romaneskni subjekt, protagonist, eksistenca, identiteta, razkroj, eksistenčni prehodi, nadevanje »mask«, Bližnji, Drugi, kolektivni princip, erotični princip, »ljubiti po dolžnosti«, absolutna Resnica
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 850; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

10.
ROMANESKNI OPUS ZDENKA KODRIČA
Nino Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z osmimi samostojnimi romani Zdenka Kodriča, izdanimi med letoma 1994 in 2014. Kodričev romaneskni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je sorazmerno veliko sočasnih kritiških odmevov. Romane smo literarnozgodovinsko umestil v slovensko literarno življenje na prelomu 20. v 21. stoletje, s posebnim ozirom na teorije in pojmovanja slovenskega romana in njegovih specifik. Ob tem smo posebej pregledali modernistične in postmodernistične pojme v okviru sodobne slovenske proze. Interpretativno smo analizirali vsak roman posebej in prikazali značilnosti Kodričeve poetike v njih, glede na literarno snov, teme in motive, ideje, notranjo zgradbo in pripovedne postopke. To diplomsko delo postavlja osnovo za nadaljnje raziskave njegovih romanov in s tem možnost za umeščanje opusa in/ali posameznih romanov v teorije, analogije, tipologije itd. Romaneskni opus Zdenka Kodriča je tematsko-motivno pester, avtor pa pri tem eksperimentira z literarno snovjo, slogom in pripovednimi strategijami. Njegov prvi roman Blaženi Franc Rihtarič je modernističen roman, drugi Potsdamska baterija pa postmodernističen. V njegovem kasnejšem romanesknem opusu prevladujejo v realistični maniri pisani romani, v njih pa opazno vlogo igrajo modernistične in postmodernistične prvine, predvsem medbesedilnost in metafikcija. Te romane lahko označimo z oznako modificiran tradicionalni roman, kot jo je podala Alojzija Zupan Sosič.
Ključne besede: sodobni slovenski roman, Zdenko Kodrič, romaneskni opus, modernizem, postmodernizem, modificiran tradicionalni roman
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici