| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek in opis postopka v učbeniškem gradivu ter v projektu Slovenščina na dlani
Tadeja Filo, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo sega na področje besediloslovja, katerega osrednja raziskovalna predmeta sta besedilo kot komunikacijska pojavitev z značilno besedilnostjo in besedilne skupine. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti in različne opredelitve besedil ter pomen večpredstavnosti v besedilih. Na podlagi skupnih značilnosti besedila glede na določene kriterije skupinimo na besedilne tipe in besedilne vrste. Različne skupine besedil so osnova za oblikovanje nalog in vaj tudi v učnem e-okolju projekta Slovenščina na dlani, znotraj katerega zbrana besedila prispevajo k razvijanju sporazumevalne jezikovne zmožnosti. Ta predstavlja temeljni cilj pouka slovenščine. Empirični del obsega opredelitve besedilnih skupin, in sicer vabila, novice, poljudnoznanstvenega prispevka in opisa postopka, v izbranem osnovno- in srednješolskem učbeniškem gradivu različnih založb ter v učnem e-okolju Slovenščina na dlani. Za vsako izbrano besedilno skupino je dodano vsaj eno avtentično besedilo s pripadajočimi nalogami in vajami. Tako so prikazani načini obravnave izbranih besedilnih skupin v učnem e-okolju.
Ključne besede: besediloslovje, projekt Slovenščina na dlani, zbirka BERTA, besedilne skupine, vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek, opis postopka
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 273; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

2.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek Mertük, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 409; Prenosov: 39
URL Povezava na datoteko

3.
Besedilne vrste na področju zavarovalništva
Nejc Fekonja, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja ukvarjanje z besedilnimi vrstami s področja zavarovalništva in izdelavo poskusa klasifikacije in tipologije le-teh. Naloga je razdeljena na teoretični del, v katerem sem opredelil pojme sporočanje, besedilo, besedilne vrste, slogovne postopke in temeljne elemente pragmatične analize besedil ter izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst, in empirični del, ki je posvečen poskusu izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst s področja zavarovalništva. Na področju zavarovalništva kot gospodarske panoge srečujemo najrazličnejša besedila, in sicer znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, zavarovalniškoposlovna, zavarovalniškooglaševalska idr. Gre za področje, ki je jezikoslovno slabo raziskano, zato analiza tipičnih besedil s področja zavarovalništva predstavlja poskus konstituiranja besedil s področja zavarovalništva kot besedilne vrste in uvrstitev le-teh v klasifikacijo in tipologijo besedilnih vrst s področja zavarovalništva, kjer sem na podlagi prototipičnih znotraj- in zunajbesedilnih prvin določil jedrne in mejne besedilne vrste s področja zavarovalništva, ki predstavlja posebno gospodarsko dejavnost z učinki na vseh področjih družbenega življenja, obenem pa gre za področje, znotraj katerega se srečujejo številna znanja iz različnih strok. Naloga predstavlja prvi poskus klasificiranja in tipologiziranja besedilnih vrst s področja zavarovalništva, pri čemer sem se za izdelavo poslužil analitične, sintetične, deskriptivne in komparativne metode.
Ključne besede: sporočanje, besedilna vrsta, klasifikacija, tipologija, zavarovalništvo
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 655; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Besedilotvorna sredstva v izbranih turističnooglaševalskih zgibankah
Silvija Repas, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Besedilotvorna sredstva v izbranih turističnooglaševalskih zgibankah je razdeljena na dva dela: na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu predstavimo temeljne definicije in opredelitve besedila, preko besedilnosti preidemo na teorijo koherentnosti in kohezivnosti ter si podrobneje ogledamo sredstva kohezije oziroma t. i. besedilotvorna sredstva. Ker smo delali s turističnooglaševalskimi besedili, ne moremo mimo večkodnosti, ki je pri takšnih besedilih zelo pomembna. V teoretičnem delu se dotaknemo tudi značilnosti jezika v turističnih besedilih ter tako pridemo tudi do sloganov. V empiričnem delu naloge analiziramo izbrani vzorec, in sicer je bilo to dvaindvajset turističnooglaševalskih zgibank. Z analizo skušamo dokazati, da je raba besedilotvornih sredstev v turističnooglaševalskih besedilih v veliki meri inovativna in da imajo slikovni in vizualni elementi veliko vlogo. V analizi poskušamo določiti, katera sredstva vezanja besedilnih enot prevladujejo v izbranem vzorcu zgibank. Na konkretnih primerih smo pregledali in analizirali rabo sredstev vezanja besedilnih enot. Ugotovili smo, da so v turističnooglaševalskih besedilih sredstva vezanja besedilnih enot res inovativna in da je večkodnost izrednega pomena pri sestavi dobrega primera turističnooglaševalske zgibanke.
Ključne besede: besedilnost, kohezivnost, turističnooglaševalska besedila, besedilotvorna sredstva, večkodnost
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 533; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (35,22 MB)

5.
Besedilna analiza uradne pisne prošnje za zaposlitev
Laura Čater, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na uradno pisno prošnjo za zaposlitev, ki v današnji družbi postaja vedno pomembnejše besedilo. Zaradi velike brezposelnosti in vedno večjega povpraševanja po delu, je izredno uporabno znanje o pisanju prošnje za zaposlitev oz. prijave na razpisano delovno mesto. Gre za uradni pozivni dopis, ki predstavlja prvi stik z bodočim delodajalcem in je marsikdaj ključnega pomena pri izbiri ustreznega kandidata. Z magistrskim delom želimo poudariti pomen prošnje oz. prijave kot vrste besedila. Najprej smo preko primarnih in sekundarnih virov raziskali teorijo o besedilih, o sporazumevanju in o tvorjenju uradne pisne prošnje. Temu je sledila analiza 50 izbranih prošenj oz. prijav na delovno mesto. Podrobneje smo raziskali komunikacijski položaj, zunanjo zgradbo, kriterije besedilnosti in tvorčevo upoštevanje pravopisnih pravil. Prav tako nas je zanimala primerjava med prošnjami, ki jih pišejo iskalci zaposlitve z doseženo določeno izobrazbeno stopnjo, in devetošolci, ki so še v izobraževalnem procesu. V zaključku smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi opravljene analize besedil, in potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da v obravnavnih besedilih prevladuje utemeljevalni slogovni postopek, pri čemer večji del dopisa predstavlja argumentativno razvijanje teme, kjer tvorec s pomočjo argumentov oblikuje temo besedila. V izreku prošnje, to je v jedrnih odstavkih, smo opazili, da se pojavljajo izrazi, ki uresničujejo namen prošnje (predstavitev tvorca, razpisano delo/delovno mesto, izkušnje in izobrazba). Pri pravopisnih napakah smo zasledili, da tvorcem največ težav povzročajo raba ločil, pisanje skupaj in narazen ter raba velike in male začetnice.
Ključne besede: sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste, uradna pisna prošnja, merila besedilnosti, sporočanjske okoliščine
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 932; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti
Maja Petek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti je razdeljena na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo se najprej posvetili samemu besedilu ter splošni definiciji besedila. Besedila smo na kratko definirali tudi glede na funkcijske zvrsti, pri čemer smo se oprli na delitev funkcijskih zvrsti po Toporišiču. Pri tem smo se posebej osredotočili na praktičnosporazumevalna, publicistična, umetnostna ter strokovna besedila. V zvezi z besedili smo se dotaknili tudi humornega ter večkodnega besedila, pri slednjem smo izpostavili vizualno komunikacijo, ki je pomembna za uspešno razumevanje besedila. V nadaljevanju smo se posvetili sporazumevalnim načelom po Griceu. V okviru teh sodelovalnih načel smo obravnavali štiri podrejena načela oz. maksime: kakovosti, količine, relevantnosti/primernosti ter maksimo načina. V tem delu magistrske naloge smo vključili še Leechevo načelo vljudnosti, ki je tudi pomembna za razumevanje in prepoznavanje ironije. Nazadnje smo se posvetili največjemu in najpomembnejšemu delu magistrske naloge ironiji, kjer smo na kratko pojasnili razvoj raziskovanja ironije, emotivno funkcijo pri uporabi ironije, razloge, pokazatelje ironičnega ter postopek ugotavljanja uporabe verbalne ironije. V empiričnem delu magistrske naloge smo se posvetili analizi besedil različnih funkcijskih zvrsti, pri čemer smo se osredotočili na iskanje ter analizo ironije. Tako smo v delo vključili analizo ironije v umetnostnih, publicističnih, praktičnosporazumevalnih ter poljudnoznanstvenih besedilih. V primerih besedil posameznih funkcijskih zvrsti smo poiskali ter analizirali ironijo, primere smo razložili ter pojasnili kaj je ironično v teh konkretnih primerih. Določenim primerom smo dodali še leksikalni scenarij.
Ključne besede: besedilo, funkcijske zvrsti, sporazumevalna načela, ironija, žrtev ironije
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

7.
8.
Kohezivno-konektorska sredstva v besedilih, nastalih v predvolilnih obdobjih
Mira Krajnc Ivič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Semiotika razume besedilo kot sestavljeni znak, raziskovan s semantičnega, skladenjskega in pragmatičnega vidika. Slednji vključuje jezikovnega uporabnika, saj le njemu označevalec evocira označenca in obratno. To je smiselno upoštevati tudi pri analizi kohezivno-konektorskih jezikovnih sredstvih kot jezikovnih znakih, ki tvorijo besedilo in kažejo vibriranje jezika s prostorom, časom in človekom.
Ključne besede: slovenščina, besedilo, diskurz, besedilnost, koneksija, kohezivnost
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 580; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (483,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Uspešnost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovčevega vidika
Mira Krajnc Ivič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje nezanemarljive razlike med podnaslovnimi prevodi, ki večinoma upoštevajo slovensko jezikovno normo in predpis, ter sinhronizacijo, ki poustvarja način govorjenja »doma« oz. tvorjenje ožjeinteresnih dvogovorov, torej vključuje tako obrobne kot tudi ekscesne sociolekte, upošteva skladenjske značilnosti govorjenih besedil, večja je ekspresivnost tudi kot posledica številnih aktualizacij frazemov, besedilnega in okoliščinskega namigovanja, znanega pretežno slovenskim naslovnikom.
Ključne besede: slovenščina, govorjeni diskurz, dvogovor, sinhronizacija
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 611; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (344,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Sem slovenistka, sem nacionalistka, sem idealistka, sem ---
Mira Krajnc Ivič, 2016, strokovni članek

Ključne besede: slovenistika, slovenisti, odnos do jezika, besediloslovje
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (345,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici