| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
VZOREC POROČANJA O VREMENSKIH NEVŠEČNOSTIH NA NACIONALNI IN KOMERCIALNI TELEVIZIJI
Janja Bratuša, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vzorec poročanja na nacionalni in komercialni televiziji. V prvem delu diplomskega dela Vzorec poročanja o vremenskih nevšečnostih na nacionalni in komercialni televiziji je predstavljen teoretični okvir, ki sledi tradiciji slovenskega besediloslovja na tem področju in spoznanja ustrezno dopolnjuje z novejšimi študijami. Ob besediloslovju so predstavljene osnove poročevalstva in publicistika, ki so temelj diplomskega dela. V osrednjem delu je predstavljeno, kako nebesedilni del vpliva na besedilnega. Ugotovljeno je, da je pri analizi govorjenih besedil treba upoštevati vse elemente (jezikovne in nejezikovne), ki lahko znižujejo ali zvišujejo kakovost sporazumevanja. V tretjem delu sledi skupna analiza jezikovnih in nejezikovnih sredstev na obeh televizijah.
Ključne besede: Besediloslovje, diskurz, jezikovna sredstva, publicistika, poročevalstvo, nejezikovna sredstva
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1819; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Jezikovni spodrsljaji v političnih govorih
Joanna Bertoncelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Jezikovni spodrsljaji v političnih govorih prikazuje spodrsljaje v prosto govorjenih besedilih. Preučuje govore mariborskega župana Franca Kanglerja, ki v javnosti ne velja za bleščečega govorca, saj njegove govore zaznamujejo mnogi jezikovni spodrsljaji. Diplomsko delo preučuje spodrsljaje s slovarskega vidika, norme, predpise, predstavi napačno uporabo tujk in v začetku teoretičnega dela opredeli pojem jezikovni spodrsljaj. Prikazati smo želeli nekatere razlike med vnaprej pripravljenimi in spontanimi besedili. S pomočjo teorije opredelimo, kaj bi naj dober govor vseboval, na kaj moramo biti pozorni in kako govor čim bolje predstaviti poslušalcem in/ali sogovorcem, hkrati pa na primerih prikažemo jezikovne spodrsljaje, ki se, prav zaradi nepripravljenosti, v govorih pokažejo. Osnovo za analizo nam predstavljajo govori in pasaže govorov mariborskega župana, ki so nastali ob različnih priložnostih.
Ključne besede: jezikovni spodrsljaji, beseda, medbesedilnost, politični govor, metafora.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2916; Prenosov: 741
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Uresničevanje pozivne tvorčeve namere v zasebno-poštnem izročniškem tipu oglaševalnih sporočil
Maja Mešl, 2010, diplomsko delo

Opis: V novodobnem svetu je pojav oglaševanja nekaj povsem običajnega. Različni oglaševalci se vsak na svoj način trudijo pritegniti čim večji krog potrošnikov, z namenom, da bi od njih imeli čim večje koristi. Oglašuje se na vsakem koraku, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo. Ker je oglaševanje postalo tako vse navzoč pojav, smo se v diplomskem delu posvetili prav tej tematiki. Zanimalo nas je, kako se tvorčev (ali pa kar oglaševalčev) namen kaže v zasebnem tiskanem in spletnem oglaševanju. Govorimo o tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po klasični pošti in o spletnih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po elektronski pošti. Znotraj teh omejitev je preučevana pozivna tvorčeva namera. Ker ta cilj zajema obravnavo vseh komunikoloških dejavnikov, ki so prisotni pri nastajanju, pošiljanju in sprejemanju sporočila, smo cilj zasledovali na osnovi jezikoslovno teoretičnih spoznanj sporočanja, predvsem pa smo se osredotočili na jezikovno pragmatiko, teorijo govornih dejanj in tudi na tematsko povezanost sporočil. V sami analizi smo najprej obravnavali zgradbo oglaševalnega sporočila in preučevali pozivno vlogo tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočil z vidika besedilne uresničitve sporočila: sporočilo smo tematsko opredelili, ga povezali s tematsko strukturiranostjo (argumentacijo) in poiskali bistvene prvine, ki kažejo na izražanje pozivnosti. Nato smo se sporočilu posvetili še z vidika uresničevanja pribesedilnih prvin in ga interpretirali predvsem v smislu povezanosti besedilnega in pribesedilnega dela sporočila. Isti postopek smo izpeljali v elektronskih zasebnih oglaševalnih sporočilih. Rezultate obeh delov smo na koncu primerjali in povezali v splošne ugotovitve.
Ključne besede: oglaševanje, tiskana zasebna oglaševalna sporočila, elektronska zasebna oglaševalna sporočila, jezikovna pragmatika, pozivna vloga sporočil, argumentacija
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1657; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

4.
Težave pri prevajanju angleške strokovne terminologije v slovenščino na primeru uvodnega poglavja v učbeniku Pragmatics and Discourse
Monika Zanjkovič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Težave pri prevajanju angleške strokovne terminologije v slovenščino na primeru uvodnega poglavja v učbeniku Pragmatics and Discourse so predstavljene in analizirane glavne težave, ki so se pojavljale pri prevajanju strokovne terminologije v omenjenem učbeniku. V analizi so primerjani angleški strokovni termini in raba strokovne terminologije pri slovenskih avtorjih s področja pragmatičnega jezikoslovja in analize diskurza, upoštevana pa je tudi strokovna terminologija pri prevajalcih nekaterih del s teh področij. V zaključku dela je predstavljen slovarček poenotene terminologije, ki je nastal za potrebe prevajanja učbenika Pragmatics and Discourse. Pri analizi težav prevajanja strokovne terminologije so upoštevana tudi nekatera dognanja iz terminološke vede in terminotvorja, kakor tudi spoznanja nekaterih strokovnjakov, ki so se s poenotenjem terminologije v slovenskem jeziku ne nekaterih drugih področjih že spopadali. Ugotovljeno je bilo, da v strokovni terminologiji na teh področjih jezikoslovja v slovenskem jeziku velikokrat prihaja do prevzemanja terminologije in do kalkiranja, ponekod celo do citatne rabe, posebej v primerih, ko terminologija v ciljnem jeziku (slovenskem) še ni ustaljena. Značilno je tudi različno poimenovanje pojmov pri različnih slovenskih avtorjih, nekateri se odločajo za prevzete termine, drugi za izvirna slovenska poimenovanja. Pri izbiri terminov za potrebe prevoda učbenika so imela prednost izvirna slovenska poimenovanja pred prevzetimi termini, v primeru že splošno sprejetega prevzetega termina pa se ni uvajalo izvirno poimenovanje.
Ključne besede: pragmatika, diskurz, strokovna terminologija, prevajanje, prevzemanje, izvirno poimenovanje
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2839; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (593,48 KB)

5.
BESEDILNOST IN TRADICIJA SLOVENSKIH ZASEBNIH PISEM
Andreja Butolo, 2012, diplomsko delo

Opis: Zasebno pismo je zapisano besedilo, ki omogoča komunikacijo med dvema prostorsko oddaljenima osebama. Gre za besedila oseb, ki so v neuradnih, enakovrednih ali hierarhičnih družbenih odnosih. Tvorci v pismih pripovedujejo, opisujejo, razlagajo in poročajo o različnih temah: veselih, žalostnih, resnih in manj resnih. Tvorec lahko v pismu izrazi katerikoli namen. Navezuje ali neguje lahko odnos z naslovnikom, lahko naslovnika poziva k dejanju, mu predstavlja neko stvarnost ali izpoveduje osebni odnos do te. Prav tako se lahko naslovniku zaveže, da bo nekaj storil ali že s pismom stori neko dejanje. Pisemsko besedilo je žanr z določeno strukturo, hkrati pa lahko vsebuje tudi druge žanre kot so: zahvala, opravičilo, obtožba, prošnja, izjava, pohvala … V diplomskem delu je s pomočjo analitične, deskriptivne, historične, komparativne in sintetične metode predstavljeno zasebno pismo kot žanr, ki ima že večstoletno tradicijo. Predstavljeni so pogoji zapisovanja slovenskih zasebnih pisem, žanrska opredelitev zasebnega pisma v jezikovnih priročnikih in posredovanje pošte skozi čas. Gre za besedilo, ki ima kulturno predpisan obrazec in ga obravnavajo tudi knjige lepega vedenja. Na izbranem gradivu so predstavljene besedilne značilnosti, ki odražajo družbene razmere in zgodovinsko obdobje, v katerem je bilo pismo zapisano.
Ključne besede: sporočanje, besedilo, žanr, zasebno pismo, okoliščine sporočanja.
Objavljeno: 20.03.2012; Ogledov: 1656; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
ELIPSA IN PARENTEZA V IZBRANEM PARLAMENTARNEM DISKURZU
Tatjana Caf, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujem in analiziram jezikovna pojava elipso in parentezo v izbranem parlamentarnem diskurzu. Ker je moje gradivo del parlamentarnega diskurza, so najprej predstavljeni štirje pristopi k diskurzu: strukturalizem, sistemsko-funkcijska slovnica, besedilni vidik s pragmatiko in analiza diskurza. Naslednje poglavje je namenjeno definicijam diskurza in predstavitvi razmerja med besedilom, kontekstom in diskurzom. Nato se osredotočim na govorjeni diskurz, saj me zanimata elipsa in parenteza v govorjenem diskurzu. Sledi pregled pojmovanja elipse in parenteze različnih avtorjev. V empiričnem delu so ločeno analizirane elipse in parenteze, posebno poglavje pa je namenjeno elipsam v parentezi. Elipsa in parenteza sta jezikovni (diskurzivni) prvini, obe prispevata k diskurzivni koherenci, vendar je med njima pomembna razlika. V ospredju raziskave je delovanje elipse in parenteze v diskurzu in povezanost elipse in parenteze s tekočim diskurzom. Elipsa je predvsem jezikovno-sistemski pojav, za njeno interpretacijo je ključen besedilni kontekst oz. sobesedilo. Posebna oblika elipse je situacijska elipsa, ki je besedilni pojav, kjer pa ni več ključen besedilni kontekst, ampak cel kontekst oz. diskurz. Parenteza je diskurzivna oz. metadiskurzivna prvina, je sredstvo vzporednega izražanja, saj teče vzporedno s propozicijskim diskurzom. Opravlja interaktivno ali interakcijsko metadiskurzivno vlogo. V diskurz se ne vriva, ampak teče vzporedno z njim.
Ključne besede: sistemsko-funkcijska slovnica, analiza diskurza, diskurz, elipsa, parenteza, metadiskurz
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1516; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
POLITIČNA OGLAŠEVALSKA BESEDILA ZADNJIH DRŽAVNOZBORSKIH VOLITEV
Ina Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: Državnozborske volitve se odvijajo vsake štiri leta. V predvolilnem času se tako politične stranke in njihovi kandidati trudijo, da prepričajo čim večje število volivcev in si tako pridobijo največ glasov, zato se tudi poslužujejo najrazličnejših prepričevalnih strategij. V diplomskem delu je predstavljeno politično oglaševanje na predčasnih državnozborskih volitvah 2011. Osnova za analizo so zbrana propagandna besedila v času pred volitvami. Gre namreč za primerjavo prepričevalnih strategij med dvema političnima strankama, in sicer Slovensko demokratsko stranko in novonastalo Listo Zorana Jankovića, Pozitivno Slovenijo. V sklopu diplomske naloge je bila opravljena tudi kratka spletna anketa med ciljno populacijo oziroma potencialnimi volivci, v kateri smo zbirali mnenja pri naključno zbranih ljudi o smiselnosti in vplivu političnega oglaševanje. V prvem delu je tako predstavljen teoretični okvir volilne propagande, političnega oglaševanja in njegovih žanrov. V osrednjem delu sledi analiza izbranih besedil, ki so bila uporabljena za prepričevanje volilnega telesa, in sicer predvolilni govori obeh predsednikov političnih strank, televizijsko in radijsko oglaševanje, plakati in letaki ter posledično tudi slogani in logotipi, uporabljeni v tem predvolilnem času. Tretji, zadnji del diplomske naloge, pa prinaša analizo ankete, ugotovitve in zaključek.
Ključne besede: državnozborske volitve, volilna propaganda, politično oglaševanje, politični jezik
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 2304; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
SOCIOLEKTI V IZBRANIH BESEDILIH SLOVENSKE MLADINSKE LITERATURE
Irena Starič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja nastanek in razvoj slovenskega knjižnega jezika in knjižne norme ter Toporišičevo poimenovanje zvrstnosti slovenskega jezika, ki mu sledi sodobnejša opredelitev socialnih zvrsti slovenskega jezika, kot je sociolekte imenoval Andrej E. Skubic (2005). V empiričnem delu predstavlja in analizira značilnosti slovenskega jezika v izbranih sodobnih mladinskih literarnih delih (Desa Muck: Lažniva Suzi, Dušan Dim: Distorzija in Janja Vidmar: Pink), predvsem leksikalne in semantične posebnosti ter zanimivosti posameznih sociolektov glavnih protagonistov. Skozi delo skušamo razbrati, kakšen je danes jezik sodobne slovenske mladinske literature, kakšen je odnos med knjižnim in neknjižnim jezikom in kolikšen je vpliv govorjenega na zapisani jezik. V analizi jezikovne ravni se osredotočamo predvsem na leksiko in skladnjo v izbranih sociolektih, ob tem pa upoštevamo tudi časovno, sociološko in geografsko raven izbrane mladinske literature. Razložiti skušamo rabo sociolektov v izbrani mladinski literaturi na začetku 21. stoletja tudi z vidika učno – vzgojne in estetske umetnostne literature
Ključne besede: jezik, knjižno – pogovorni jezik, sleng, evfemizem, disfemizem, vulgarizem, sociolekt
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1361; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
ELIPSA IN DANA/NOVA INFORMACIJA V TRANSKRIBIRANIH ZAPISIH GLAVNIH SODNIH OBRAVNAV
Maja Topolovec, 2013, diplomsko delo

Opis: Z namestitvijo snemalnih naprav v razpravne dvorane se je v slovensko sodno prakso vpeljala pomembna novost, in sicer zvočno snemanje glavnih obravnav in narokov v sodnih postopkih. Pridobljeni zvočni posnetki so kasneje prepisani – transkribirani in pomenijo pomemben pisni vir tako za pravnike kot za jezikoslovce. V osnovi so ta besedila še vedno govorjena. Besedilnoskladenjske značilnosti govorjenega diskurza se razlikujejo od pisnega diskurza. Te so predmet našega raziskovanja. Za kompleksnejše razumevanje jezika v pravu smo se morali seznaniti s pravnim jezikom. Na osnovi transkribiranih zapisov glavnih sodnih obravnav Okrožnega sodišča v Mariboru smo napravili analizo elipse in dane/nove informacije. Besedno elipso smo ločili po stavčnočlenskih merilih, in sicer: elipsa v povedku, elipsa v imenskem delu ter stavčna elipsa. Elipso smo obravnavali kot jezikovnosistemsko prvino, ki prispeva k ekonomičnosti izražanja in/ali stilno prvino, ki uvaja v besedilo posebne stilne učinke. Dane/nove informacije smo preučevali v informacijski strukturi izreka. Pri analizi smo bili pozorni predvsem na danost. Transkribirane zapise smo obravnavali z namenom, da se ugotovi, kako elipsa, kot skladenjska modifikacija besedilnega povezovanja vpliva na razumevanje govorjenega diskurza. Posebej nas je zanimala korelacija elipse in dane/nove informacije. Analiza elipse, danega in novega pa nas je privedla na področje jezikovne forenzike in želje, da prikažemo jezikoslovje tudi kot uporabno vedo v praksi in kot pomembno interdisciplinarno vedo.
Ključne besede: Ključne besede: govorjeni diskurz, transkribirani zapisi, jezikovna forenzika, elipsa, dana/nova informacija
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 1551; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
VPLIV ANGLEŠČINE NA SLOVENSKA SPLETNA BESEDILA O MODI
Petra Hribernik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv angleščine na slovenska spletna besedila o modi potrjuje močno prisotnost angleščine na modnih blogih, forumih in spletnih portalih. Ta besedila imenujemo tudi novomedijska besedila. Tvorec teh besedil zapiše trenutne misli, pri tem pa se ne osredotoča na pravilnost ali koherentnost besedila, kot bi to storil pri tradicionalnem zapisanem besedilu, zato se po značilnostih približujejo govorjenim besedilom. Na spletu se vse dogaja hitro, saj so objave dostopne takoj, bralci pa se temu primerno hitro odzovejo. Prav tako je značilno mešanje več zvrsti hkrati, poudarek je na vizualnem vtisu besedila z namenom pritegniti čim več bralcev. Njim je pripisana pomembna vloga, saj so spodbujeni, da od pasivnosti preidejo k aktivni participaciji. Osrednji namen diplomske naloge je proučevanje zbranega gradiva spletnih besedil o modi z jezikovnega in družbeno-kulturnega vidika. Medjezikovni stiki, ki so posledica nezadoščanja slovenščine na nekaterih področjih posameznikovih potreb, so najbolj posegli v besedišče. Vpliv angleščine je viden v sposojanju besed, kodnem preklapljanju in prevzemanju. Uporaba anglicizmov se zdi uporabnikom bolj sofisticirana, na splošno pa je angleščina pogosteje rabljena tudi zaradi globalnih razsežnosti. V skladnji je angleščina vplivala na besedni red, ki postaja podoben angleškemu. Pri pravopisu pa se uporabniki spletnih besedil igrajo z jezikom, dopuščena jim je kreativnost. Vidno je tudi dodajanje angleškega prizvoka slovenskim besedam, čeprav je to nepotrebno.
Ključne besede: Novomedijska besedila, anglicizmi, vpliv angleščine, medjezikovni stiki
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1225; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (6,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici