| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Regulacija tlaka s povratno-zančno pid regulacijo in virtualizacija procesa
Nejc Arh, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati enostaven način matematičnega modeliranja in virtualizacijo procesa regulacije tlaka s povratno-zančno PID regulacijo. Zaželeno je, da z regulacijo procesov dosežemo hiter in stabilen odziv na motnjo ali spremembo referenčne vrednosti. V nalogi smo sledili dvema ključnima ciljema: določiti dinamični matematični model, ki čim bolje opiše eksperimentalne rezultate in uporabiti matematični model za virtualizacijo procesa regulacije tlaka. Eksperimentalno delo je potekalo na demonstracijski napravi za regulacijo tlaka RT-634 (GUNT, Hamburg). Pridobljene podatke smo prenesli v računalniški program Matlab. Na eksperimentalnih rezultatov smo določili dinamični nelinearni Hammerstein-Wienerjev model. V okolju Matlab/Simulink smo ustvarili virtualizacijo procesa. Rezultati potrjujejo naša predvidevanja, da lahko z uporabo ustreznih računalniških metod za razvoj dinamičnega modela uspešno vzpostavimo virtualni sistem regulacije tlaka. Rezultati kažejo, da virtualni model omogoča samostojne študije regulacije kot tudi podporo študijam na demonstracijski napravi RT 634.
Ključne besede: regulacija procesa, matematično modeliranje, virtualizacija procesa, regulacija tlaka, demonstracijska naprava
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 84; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
Modeliranje posledic izlitja raztopin vodikovega fluorida in natrijevega hidroksida
Urška Brence, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uporaba prostodostopnih računalniških programov Evaporation Calculator in ALOHA. Računalniški program Evaporation Calculator smo uporabili za analizo masnega pretoka izhlapevanja vodikovega fluorida. Ugotovili smo, da se masni pretok izhlapevanja vodikovega fluorida povečuje s hitrostjo vetra, koncentracijo raztopine in temperaturo ozračja. Z uporabo računalniškega programa ALOHA smo modelirali kemijsko nesrečo izlitja 70 % fluorovodikove kisline v treh letnih časih. Rezultati so pokazali, da bi bile najhujše posledice kemijske nesreče razlitja HF v poletnem času. Takrat bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 395 metrov ali manj in bi se tam zadrževali vsaj 60 minut. Ugotovili smo tudi, da se pri 10 minutnem zadrževanju na mestu v bližini kemijske nesreče območje nevarnosti zmanjša na 193 metrov. Negativne učinke na zdravje bi občutili vsi ljudje, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 2600 metrov ali manj, ne glede na čas zadrževanja na nevarnem območju. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili tudi računalniški program Microsoft Excel, s katerim smo modelirali iztekanje raztopine natrijevega hidroksida iz rezervoarja skozi majhno odprtino. Rezultati so pokazali, da bi se hranilnik izpraznil v 18 minutah in 27 sekundah. Prav tako smo z omenjenim programom modelirali potek nevtralizacije 70 % raztopine vodikovega fluorida s 50 % raztopino natrijevega hidroksida ter izračunali spremembo temperature zmesi, ki je posledica eksotermne reakcije med izbranima kemikalijama.
Ključne besede: ALOHA, Evaporation Calculator, izlitje vodikovega fluorida, modeliranje iztekanja, nevtralizacija, eksotermna reakcija
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Odprtokodni procesni simulator DWSIM kot alternativa procesnemu simulatorju Aspen Plus
Julija Strunčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Ključne besede: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

4.
2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy
2020

Opis: The 2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. In the framework of TBMCE 2019, we presented the Strategic Research and Innovative Partnership –Network for the Transition to Circular Economy (SRIP-CE) as a platform for establishing a successful long-term public-private partnership. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. TBMCE 2019 was organized by Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor and held in Portorož, Slovenia at the Grand Hotel Bernardin from October 24th to October 25th, 2019. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 447; Prenosov: 39
URL Povezava na datoteko

5.
Napovedovanje posledic ob požaru in izlitju nevarnih kemikalij
Katja Šekoranja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo modelirali izlitje vodne raztopine amonijaka in posledice tega dogodka. Analizirali smo masni pretok izhlapevanja sedmih raztopin, ki so podane v računalniškem orodju Evaporation Calculator. Največji pretok smo ugotovili pri vodni raztopini amonijaka, zato smo v programu ALOHA modelirali izpust te kemikalije. Največji vpliv na izhlapevanje amonijaka in tvorbo plinastega oblaka imajo hitrost vetra, temperatura zraka, stabilnost in vlažnost ozračja. Pri modeliranju smo izbrali opcijo izračuna toksičnega oblaka nevarnega plina in sistem mejnih vrednosti AEGL. Rezultati modeliranja izlitja amonijevega hidroksida podnevi so pokazali, da bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki bi bili od točke izpusta oddaljeni manj kot 107 metrov ob 60 minutni izpostavljenosti. Tisti, ki bi bili od točke izpusta oddaljeni manj kot 291 metrov, bi lahko občutili dolgotrajne škodljive učinke na zdravje. Rezultati izlitja amonijevega hidroksida ponoči pri 60 minutni izpostavljenosti so pokazali, da bi bila območja nevarnosti večja kot podnevi. Glede nevarnosti požara smo ugotovili, da bi bilo območje nevarnosti za vnetljivost doseženo samo pri modeliranem scenariju v nočnih razmerah. V primeru požara v bližini rezervoarja z amonijevih hidroksidom je potencialno mogoča eksplozija BLEVE, a je malo verjetna. Med ukrepi ob izrednem dogodku razlitja sta najpomembnejša ustavitev izhlapevanja amonijaka in evakuacija zaposlenih.
Ključne besede: izlitje amonijevega hidroksida, modeliranje izlitja, modeliranje požara, ALOHA
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 295; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
Optimiranje konstant PID regulatorjev za kaskadno regulacijo nivoja tekočin z metodologijo odzivnih površin
Žiga Šrot, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko regulacije nivoja tekočin v rezervoarju s kaskadno regulacijo. Regulacija nivoja v rezervoarju zahteva obvladovanje procesa z integracijsko aktivnostjo in taki procesi so z vidika regulacije težko obvladljivi. Glavni problem diplomskega dela je, kako določiti konstante regulatorjev kaskadne regulacije, da dosežemo hiter in stabilen odziv sistema na motnjo ali spremembo referenčne vrednosti regulirane spremenljivke. Eksperimentalno delo je potekalo na demonstracijski napravi RT 674 proizvajalca Gunt GmbH. Eksperimente smo izvedli v skladu z I-optimalnim eksperimentalnim načrtom. Za merilo učinkovitosti regulacijskega sistema smo izbrali metriki: integral absolutne napake in integral časovno utežene absolutne napake. Z metodo odzivnih površin smo razvili polinomska modela, ki opisujeta funkcijsko odvisnost med izbranima metrikama in vrednostmi konstant regulatorjev. Optimalne vrednosti konstant regulatorjev smo določili z minimiranjem vrednosti obeh metrik. Rezultati potrjujejo hipotezo diplomskega dela, da lahko z izvedbo relativno majhnega števila eksperimentov, ki so v skladu z ustreznim eksperimentalnim načrtom, in uporabo metodologije odzivnih površin, določimo vrednosti konstant PID regulatorjev primarne in sekundarne zanke, ki omogočajo učinkovito kaskadno regulacijo nivoja tekočin.
Ključne besede: regulacija nivoja tekočin, kaskadna regulacija, uglaševanje regulatorjev, eksperimentalni načrt, metoda odzivnih površin.
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 445; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

7.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Ključne besede: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 333; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
Modeliranje hlajenega neizotermnega mešalnega reaktorja
Špela Kočar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo modeliranje neizotermnega kontinuirnega mešalnega reaktorja s hladilnim plaščem, v katerem poteka enostavna ireverzibilna eksotermna reakcija. V programskem okolju MATLAB/Simulink smo razvili model reaktorja ter analizirali njegovo dinamično obnašanje. V nalogi smo opisali in implementirali grafični vmesnik, ki omogoča uporabo modela brez predhodnega poznavanja matematičnega modela in programskega orodja. Z uporabo tega grafičnega vmesnika smo nato izvedli simulacije, pri katerih smo spreminjali vhodne parametre (začetna koncentracija reaktanta, vtočna temperatura hladiva, pretok hladilnega fluida v hladilnem plašču) ter opazovali vpliv le-teh na opazovane parametre po določenem času (koncentracija reaktanta, temperatura reakcijske zmesi ter temperatura hladiva v hladilnem plašču).
Ključne besede: kontinuirni mešalni reaktor, modeliranje, dinamična simulacija, Matlab, Simulink, grafični vmesnik
Objavljeno: 06.05.2019; Ogledov: 472; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

9.
Regulacija pretočnega sistema z uporabo pretočnega senzorja, avtomatskega ventila in povratno-zančnega regulacijskega sistema
Marko Vogrinc, 2018, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bil s pomočjo demonstracijske naprave za regulacijo pretoka RT 624 testirati in preučiti različne vrste regulacije in jih med seboj primerjati, ter tako ugotoviti, katera izmed možnih regulacij je najboljša. Izvajali smo povratno-zančno regulacijo s pomočjo pretočnega senzorja in avtomatskega ventila. V prvem delu diplomskega dela smo določevali območje linearnosti avtomatskega ventila. Glede na to območje smo nato izvedli stopničasto spremembo, na osnovi katere smo določili potrebne parametre za proporcionalno, proporcionalno-integrirno ter proporcionalno-integrirno-diferencirno regulacijo. S pomočjo izračunanih parametrov smo testirali ustreznost teh parametrov pri različnih vrstah regulacije in opazovali odziv sistema. Ukvarjali smo se s servo problemom, kjer sistem sledi referenčni vrednosti ter z regulacijskim problemom, kjer sistem odpravlja motnjo pri konstantni referenčni vrednosti. Pri tem smo opazovali čas, v katerem je doseženo novo stacionarno stanje oziroma čas, v katerem je odpravljena motnja. Pozorni smo bili tudi na stabilnost sistema, torej če sistem oscilira in ali se sistem odzove s preletom. Da bi se še bolj približali idealnemu odzivu sistema smo parametre za regulacijo določevali še s poskušanjem. Ugotovili smo, da je najboljša proporcionalno-integrirno-diferencirna regulacija. V določenih primerih smo se idealnemu odzivu sistema najbolj približali, ko smo parametre nastavili s poskušanjem. Lahko pa rečemo, da so parametri za regulacijo, ki so dobljeni v skladu s stopničasto spremembo, v nekaterih primerih zelo dober približek idealnemu odzivu sistema.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, P regulacija, PI regulacija, PID regulacija
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 349; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Uvajanje digitalizacije v laboratorij z uporabo programa scinoteae
Eva Gider, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje opis in uporabo programa digitalnega laboratorijskega dnevnika sciNote. Namen dela je bil spoznati in preučiti omenjeni program. Gre za programsko opremo, ki znanstvenikom, predvsem tistim, ki delajo v laboratoriju, omogoča hitrejše beleženje, analizo in shranjevanje eksperimentalnih podatkov. V programu oblikujemo projekt, na katerem delamo s projektno skupino. Nastavljamo lahko časovne termine, pustimo sodelavcem sporočila in obvestila ter hitro komuniciramo med seboj. V program lahko vnašamo eksperimentalne podatke direktno ali preko datotek. Shranjujejo se tudi vzorci, laboratorijski inventar ter protokol izvedbe projektov. Kadar izvajamo več podobnih projektov, lahko kopiramo že obstoječi projekt, ter tako pridobimo na času. Program omogoča tudi samodejno generiranje poročila o zaključenem projektu. Program sciNote smo najprej preučili s teoretičnim delom, nato pa spoznanja prenesli v prakso. V diplomskem delu smo v program vnašali podatke, pridobljene pri laboratorijskih vajah, ter raziskovali možnosti, ki jih program omogoča. Program sciNote je v angleškem jeziku, vendar nam to ni predstavljalo ovir, saj je poleg besedila tudi vizualno dobro podkrepljen. Ugotovili smo, da je program enostaven za uporabo, uporabnik pa se nanj hitro privadi ter ga z lahkoto uporablja.
Ključne besede: digitalizacija laboratorija, programska oprema, program sciNote, digitalni laboratorijski dnevnik
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 507; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici