| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Priprava kompozitov iz polisaharidnih aerogelov in superkritičnih pen za potrebe tkivnega inženirstva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Miha Berk Bevc, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila priprava kompozitov, sestavljenih iz hitozanskih aerogelov in pen polikaprolaktona. V sklopu eksperimentalnega dela smo najprej pripravili hitozanske aerogele v obliki kroglic. Gele smo tvorili s sol-gel sintezo, in jih nato posušili s superkritičnim ogljikovim dioksidom. Dobljene aerogele smo uporabili za pripravo kompozitov, ki smo jih formirali s tehniko superkritičnega penjenja. Penjenje smo izvedli pri dveh različnih pogojih, in sicer pri 150 bar/40 °C ter pri 200 bar/60 °C. Pri vsakem pogoju smo pripravili tri kompozite z različnimi deleži aerogelov (2,5 ut. %, 5 ut. %, 10 ut. %) in eno čisto peno. Pripravljene kompozite in peni smo karakterizirali s plinsko adsorpcijo, termično analizo (TGA/DSC), optičnim mikroskopom, vrstičnim elektronskim mikroskopom in Fourierevo transformirano infrardečo spektroskopijo ter določili njihove deleže nabrekanja v simulirani telesni tekočini. Na koncu smo izbrali kompozit z najboljšimi lastnostmi in ga superkritično impregnirali z indometacinom. Rezultati kažejo, da se lastnosti kompozitov v primerjavi s penami izboljšajo. V nadaljevanju pogoji, pri katerih smo pripravili kompozite, so značilno vplivali na njihove končne lastnosti. Nenazadnje, impregnacija kompozitov z aktivno učinkovino je bila uspešna
Ključne besede: Aerogel, hitozan, polikaprolakton, superkritično penjenje, superkritična impregnacija, tkivno inženirstvo.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 364; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

3.
Protiglivni učinek ekstraktov česna (Allium sativum) ter njihova formulacija : magistrsko delo
Nejc Brunček, 2023, magistrsko delo

Opis: Česen (Allium sativum) in čemaž oz. divji česen (Allium ursinum), katera spadata v rod lukov, sta poznana kot močna antioksidanta z različnimi zdravilnimi učinki. Eden izmed mnogih je protiglivni učinek, ki je lahko fungicidni, kadar ubije celice gliv, ali fungistatičen, kadar prepreči oz. zavira nadaljnjo rast glivnih celic. Vzrok za takšno delovanje je v alicinu, ki moti elektrokemični potencial celic s spreminjanjem redoks stanja, ta pa se v česnu in čemažu nahaja v obliki aliina. V okviru magistrske naloge smo pridobili več različnih ekstraktov iz česna in čemaža. Uporabili smo tako konvencionalne kot nekonvencionalne ekstrakcijske metode, material pa ekstrahirali s polarnimi in nepolarnimi topili. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo različnih analiz, kot so določevanje antioksidativne aktivnosti, preverjanje vsebnosti totalnih fenolov in aliina, definirali protiglivni učinek na kvasovki Candida albicans. Rezultati kažejo, da se želene komponente lažje ekstrahirajo iz česna in čemaža v mešanici polarnih topil (etanol in destilirana voda v razmerju 1:1), ob uporabi ultrazvočnega valovanja, ki pospeši biokemične reakcije in prenos snovi. Posledično je bil izkoristek ultrazvočne ekstrakcije visokih 62,57 %. Naša študija je pokazala, da antioksidativna aktivnost v primeru ekstraktov česna, sledi trendu vsebnosti totalnih fenolov. Ekstrakti čemaža pa poleg fenolnih spojin, vsebujejo še velike količine flavonoidov in različnih žveplovih spojin. Z mikrodilucijsko metodo smo preverjali protiglivni učinek, ki smo ga dokazali zgolj pri ekstrakciji s Soxhletovim aparatom iz čemaža (EtOH/voda), čigar MIC vrednost znaša 7,5 mg/mL, čeprav smo pri slednjem ekstraktu zabeležili le 27.166,5 μg aliina na g ekstrakta. Za primerjavo, ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo iz česna (etanol), ki je vseboval 150.451 μg aliina na g ekstrakta, pa ni kazal znakov protiglivnega delovanja.
Ključne besede: česen, čemaž, antioksidativna aktivnost, protiglivni učinek, aliin
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

4.
Sinteza, optimizacija in aplikacija hitozanskih in alginatnih aerogelov ter njunih kompozitov : magistrsko delo
Katja Andrina Kravanja, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati potencial aerogelov kot nosilcev za oralno dostavo aktivnih učinkovin, z željo po izboljšanju njihove biodostopnosti in doseganju kontroliranega sproščanja v prebavnih tekočinah. Aerogeli nastanejo s tvorbo gelov, v katerih se tekoča faza odstrani in nadomesti s plinasto. Perspektivni nosilci aktivnih učinkovin so zaradi svoje visokoporozne strukture, nizke gostote in velike specifične površine. V sklopu eksperimentalnega dela smo najprej s sol-gel sintezo in superkritičnim sušenjem sintetizirali aerogele. Zaradi biokompatibilnosti, biorazgradljivosti in cenovne dostopnosti smo kot izhodiščne materiale izbrali hitozan in alginat. Pridobljene hitozanske in alginatne aerogele ter njune kompozite v različnih koncentracijah smo karakterizirali s plinsko adsorpcijo, termično analizo z DSC/TGA, določanjem deleža nabrekanja in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Karakterizacija je služila za izbor aerogelov z najboljšimi lastnostmi za impregnacijo z aktivnimi učinkovinami. Kot aktivni učinkovini smo izbrali fenofibrat in esomeprazol, ki sta slabo topna v vodnih medijih in je zato njuna absorpcija v telesu otežena. Fenofibrat se uporablja za zdravljenje hiperholesterolemije, esomeprazol pa za zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Aktivni učinkovini smo v aerogele vezali z dvema različnima postopkoma impregnacije, s superkritično impregnacijo (SCI) in z difuzijo iz topila med sol-gel sintezo (DIF). Uspešnost vezave aktivnih učinkovin v aerogele smo izračunali preko merjenja absorbanc z UV-Vis spektrometrom. Nazadnje smo testirali sproščanje aktivnih učinkovin iz aerogelov v simuliranih tekočinah prebavnega trakta. Rezultati so pokazali uspešno vezavo aktivnih učinkovin v aerogele. Tako pri impregnaciji fenofibrata kot tudi esomeprazola v aerogele smo v primerjavi s čistimi učinkovinami dosegli izboljšano oz. bolj kontrolirano sproščanje.
Ključne besede: aerogeli, polisaharidi, prevleke, aktivne učinkovine, impregnacija, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1003; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

5.
BIOAEROGELS: PROMISING MATERIALS FOR IMPREGNATION OF DRUGS : diploma thesis dissertation
Jorge Rodríguez Antolín, 2020, diplomsko delo

Opis: The following work examines the possibility of impregnating chosen model drug into bioaerogels to obtain final formulation with added value. The drug used in this study was esomeprazole, used to treat acid-related diseases. In the first part of the work, bioaerogels were prepared. Polysaccharide aerogels are lightweight biocompatible and biodegradable materials, suitable for applications in pharmaceutical industry. For this purpose, three different cores were prepared: pectin, alginate and their mixture, followed by coating with chitosan layer. The production of the bioaerogels follows a sol-gel synthesis and supercritical drying technique. All samples were characterised, and optimisation was performed based on examined properties. Aerogels having a pectin core and chitosan coating showed the highest surface area and the highest adsorption capacity. In the second part, the impregnation of esomeprazole was performed using two different methods: supercritical impregnation and diffusion via sol-gel synthesis. For supercritical impregnation, supercritical carbon dioxide was used as a solvent for impregnation of the drug. In the diffusion method, the model drug was added during sol-gel synthesis using ethanol as solvent. Finally, complete characterisation of prepared formulation followed by drug release studies was performed. The study showed successful impregnation of esomeprazole using either carbon dioxide or ethanol as a solvent. Bioaerogels proved to be promising as carriers for achieving the optimal release of the chosen drug.
Ključne besede: Bioaerogels, polysaccharides, supercritical impregnation, diffusion method, esomeprazole
Objavljeno v DKUM: 09.07.2020; Ogledov: 873; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Visokotlačna impregnacija maščobotopnih vitaminov v polisaharidne aerogele
Milica Pantić, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski dizertaciji smo raziskovali uporabo ogljikovega dioksida pri visokih tlakih za impregnacijo maščobo-topnih vitaminov. Za impregnacijo smo izbrali vitamina K3 in D3. Predvsem vitamin D3 je izjemno občutljiva substanca, zato zahteva izjemno pozornost. Za impregnacijo obeh vitaminov smo uporabili polisaharidne arogele. Aerogeli so porozni materiali z izjemnimi lastnostmi. Zaradi visokih poroznosti imajo velike specifične površine in nizke gostote. Če te lastnosti združimo še z biokomatibilnostjo ter biorazgradljivostjo polisaharidov, dobimo idealne materiale za farmacevtske aplikacije. Cilj doktorske dizertacije je bil impregnacija vitaminov v polisaharidne aerogele, da bi jih s tem dodatno zaščitili ter tako povišali njihovo stabilnost. Delo je razdeljeno v dva večja dela. V prvem delu smo uporabili superkritični ogljikov dioksid za impregnacijo vitamina K3 in vitamina D3. Vitamin K3 smo uporabili kot modelno substanco, naš glavni cilj pa je bil impregnacija vitamina D3. Raziskali smo termodinamske in kinetične lastnosti obeh vitaminov. Dobljene vrednosti smo razložili z uporabo že razvitih kinetičnih modelov. V prvem delu dizertacije smo določili tudi strukturne lastnosti vzorcev ter preverili sproščanje vitamina in vitro. V drugem delu doktorske dizertacije smo preiskovali impregnacijo vitamina D3 z ogljikovim dioksidom. Tokrat smo uporabili ogljikov dioksid pri različnih pogojih, od superkritičnega do tekočega ogljikovega dioksida. Preiskovali smo kinetično obnašanje pri različnih pogojih ter določili stopnjo degradacije vitamina glede na izbrane pogoje. Z različnimi karakterizacijskimi metodami smo določil vpliv tako superkritičnega kot tekočega ogljikovega dioksida na končne strukturne lastnosti aerogelov. V tem delu dizertacije smo prav tako izvedli sproščanje vitamina D3 in vitro, izvedli pa smo tudi stabilnostno študijo za potrditev povišane stabilnosti vitamina D3 ob impregnaciji v aerogele.
Ključne besede: Aerogeli, Polisaharidi, Visokotolačna impregnacija, Ogljikov dioksid, Maščobo-topni vitamini, Vitamin K3, Vitamin D3.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2017; Ogledov: 1765; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (12,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici