| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 112
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POUK NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI
Gyoengyi Sekereš, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Model dvojezične vzgoje in izobraževanja, ki ga razvijamo na z Madžari in Slovenci poseljenem območju Prekmurja, sodi med dvosmerne modele ohranjanja dveh jezikov. Natančneje gre za model enakovrednega ohranjanja dveh jezikov. Značilnost takšnega modela je dvojezični pouk, ki ga obiskujejo učenci dveh narodnosti in dveh maternih jezikov v enem skupnem oddelku. Tako imata oba jezika enak status pri vseh predmetih, kar se udejanja s prehajanjem iz enega jezika v drugega v določenem časovnem zaporedju. Oba jezika sta enakovredni sredstvi sporazumevanja pri pouku in zunaj njega ter pri delovanju šole. Model je primeren zlasti za okolja, ki omogočajo mešano narodno sestavo oddelkov. Izvajati ga je mogoče le tam, kjer družbena klima in družbeno-politične odločitve omogočajo skupno izobraževanje otrok različne narodnosti in jezikovne pripadnosti v skupnih oddelkih. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opišemo zgodovino dvojezičnega šolstva. Teoretični del zaključujemo z opredelitvijo dvojezičnosti in dvojezičnega pouka. V drugem, empiričnem delu, pa smo ugotavljali razlike med učnimi pripravami Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in Osnovno šolo Beltinci. Rezultati so pokazali, da so razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi učnimi pripravami pri uporabi učnih jezikov, pri številu učiteljev v enem razredu ter pri vsebini učnih tem. Pri uporabi učnih ciljev in načinu izvajanja pouka ni razlik.
Ključne besede: Ključne besede: dvojezičnost, dvojezični pouk, prvo triletje, model ena oseba en jezik, učne priprave
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3625; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
VLOGA SOCIALNIH IGER PRI POUKU V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Mojca Kolarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Socialna igra je ciljno naravnano učenje. Njen osnovni namen je socialno učenje. V socialnih igrah razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Pri socialnih igrah učenci prihajajo v medsebojni stik, se povežejo med seboj, med njimi se razvije solidarnost. Socialne igre imajo mnogo prednosti tudi za učitelje. Igre omogočajo učiteljem, da v razredu vzpostavijo enakopraven, tovariški odnos z otroki, motivirajo učence za delo, z igrami sproščajo in razvijajo medsebojne odnose, prihajajo do novih znanj ter pripomorejo nenazadnje k ugodni socialni klimi v razredu. To pomeni, da lahko učitelji socialne igre vključujejo v redni del pouka in s tem na indirekten način prihajajo do željenih vzgojno-izobraževalnih ciljev. V diplomskem delu je prikazano, v kolikšni meri uporabljajo učitelji socialne igre pri pouku, kateri so razlogi za uporabo, pri katerih predmetih in stopnjah učne ure učitelji uporabljajo socialne igre.
Ključne besede: socializacija, socialna igra, pouk, vzgojno-izobraževalni predmeti, artikulacijske stopnje učne ure
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 5275; Prenosov: 804
.pdf Celotno besedilo (463,80 KB)

6.
PROUČEVANJE UČITELJEVEGA PROFESIONALNEGA RAZVOJA Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Simona Lobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje učiteljevega profesionalnega razvoja z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učiteljev med formalnim izobraževanjem, in tiste po formalnem izobraževanju, ter opredeli oblike poklicnega učenja. Teoretični del zajema še natančen opis pedagoškega raziskovanja z avtobiografsko metodo. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih učitelji razrednega pouka sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj, kakšen je položaj učitelja danes, kakšen naj bi bil oz. je dober učitelj ter spoznati, kakšen je njihov pogled o sebi kot učitelju v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale učiteljice razrednega pouka z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so zaradi slikovitejše ponazoritve odnosa in doživljanja predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se je večina učiteljic za izbiro študija odločila zaradi razlogov iz aspiracije in stereotipov. Na odločitev je vplivala tako pozitivna kot negativna podoba učitelja. Poudarijo pomanjkanje prakse v času študija ter poudarijo vlogo dobrega ali slabega mentorja. Dodatna strokovna izobraževanja so neprekinjen del učiteljevega profesionalnega razvoja. Udeležijo se izpopolnjevanj na močnih ali šibkih področjih njihovih znanj. Veliko dodatnih izobraževanj je zahtevala uvedba devetletke. Poudarjen je primanjkljaj v dodatnem strokovnem izpopolnjevanju za delo z otroki s posebnimi potrebami. Pomemben dejavnik profesionalnega razvoja je dobra šolska klima, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na profesionalno pot učitelja. Prihodnost učitelja zaznamuje strah pred razvrednotenjem tega poklica.
Ključne besede: Ključne besede: učitelji razrednega pouka, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 2483; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

7.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI UČITELJEVEM DELU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Katja Šafer, 2010, diplomsko delo

Opis: Področje vzgoje in izobraževanja je že v preteklih desetletjih prejšnjega stoletja doživljalo velike spremembe, saj se je med drugim moralo spoprijeti z vedno večjimi zahtevami sodobne družbe, ki se nanašajo na vključevanje in vedno večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) v šoli. Šolstvo se je informatiziralo in sprejelo uporabo IKT kot del vsakdana, saj prav na vsa družbena področja prodirajo dosežki avtomatizacije, elektronike in kibernetike in nujno je, da se mladina na to ustrezno pripravi (Blažič idr., 2003, str. 257). Brez vključevanja IKT v različne segmente vzgoje in izobraževanja si sodobnega načina pouka in učenja torej ni več mogoče predstavljati, saj nam nudi nove možnosti preoblikovanja izobraževanja, nove zmožnosti in kapacitete za učenje, nedvomno pa učitelju tudi olajša delo. K tem novodobnim spremembam pa lahko veliko prispeva tudi izobražen in osveščen e-kompetenčni učitelj. Le takšni učitelji so lahko dandanes optimalno učinkoviti pri svojem delu, prav tako pa bodo lahko dosegali več zastavljenih ciljev (Newhouse, 2002b, povz. po Brečko in Vehovar, 2008, str. 140). V diplomskem delu je prikazana uporaba IKT pri učiteljevem delu v prvem in drugem triletju osnovne šole, in sicer učiteljev odnos do uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu, mnenje o opremljenosti šol z IKT, pogostost uporabe IKT pri pouku in izven pouka, predmeti in dejavnosti uporabe IKT, uporaba in znanje o uporabi izbrane programske ter strojne učne opreme, uporaba e-gradiv pri pouku, predmeti, pri katerih je uporaba e-gradiv najpogostejša, usposobljenost učiteljev za delo z IKT, vloga učitelja v primerjavi z IKT in najpomembnejše prednosti, ki jih učitelji pripisujejo vključevanju in uporabi IKT v šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osnovna šola, vzgoja in izobraževanje, učitelj, prvo in drugo triletje, informacijska družba, informatizacija šolstva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-izobraževanje, e-gradiva, učenje na spletu.
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 3735; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

8.
METODE IN OBLIKE DELA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Milada Goljat, 2010, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje oz. izobraževanje je zelo široko področje, ki se pojavlja praktično povsod okoli nas. Del tega področja je tudi izobraževanje odraslih, ki ga srečujemo v različnih oblikah in razsežnostih. Vse več ljudi se namreč zaveda, da je znanje temeljna pot do uspeha, zato se posamezniki vključujejo v procese izobraževanja v vseh obdobjih svojega življenja, tudi v odraslem obdobju. Ker pa znanje izredno hitro zastari, je pogoj za dobro opravljanje dela in kvalitetno življenje v družbi nenehno dopolnjevanje in izpopolnjevanje obstoječih znanj. Namen diplomske naloge je na primeru Andragoškega zavoda Maribor — Ljudske univerze ugotoviti, kdo in zakaj se vključuje v izobraževanja, kakšni so odnosi med udeleženci izobraževanj in andragoškimi delavci, še posebej pa nas je zanimalo, kako kvalitetni so učni programi v izobraževanju odraslih. Na kvaliteto vpliva več dejavnikov, mi smo se podrobneje dotaknili učnih metod in oblik dela. S pomočjo dveh anketnih vprašalnikov smo izvedli raziskavo, katere rezultati so pokazali, da je veliko udeležencev v izobraževanju odraslih starostnikov, katerim je glavni motiv za udeležbo na izobraževanjih druženje in osebnostni razvoj. O svojih mentorjih / učiteljih imajo zelo pozitivno mnenje, tako kot tudi o samih izobraževalnih programih. Pokazalo se je tudi, da je uporaba učnih metod zelo raznolika in da imajo odrasli veliko možnosti pri vključevanju v različne oblike dela oz. izobraževanja, med katerimi pa so glede na število udeležencev v ospredju tečaji.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, andragogika, vseživljenjsko učenje, odraslost, učne metode, oblike izobraževanj
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 6505; Prenosov: 1595
.pdf Celotno besedilo (912,57 KB)

9.
SODELOVANJE MED RAZREDNIM UČITELJEM IN ŠOLSKO SVETOVALNO SLUŽBO
Metka Kolar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Sodelovanje med ljudmi je danes vsekakor eno izmed pomembnejših dejavnosti na vseh področjih človekovega delovanja. Predvsem je sodelovanje pomembno tudi pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa, torej v šolstvu. Vsi udeleženci, ki se na najrazličnejše načine vključujejo v vzgojo in izobraževanje otrok, morajo prioritetno zagotoviti in omogočiti celosten ter optimalen razvoj otrokove osebnosti. Iz tega vidika je izrednega pomena sodelovanje med razrednimi učitelji in delavci šolske svetovalne službe, na katerega smo se osredotočili v diplomskem delu. Oboji imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju šolske klime in otrokovega počutja v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo ter njeno sodelovanje z ostalimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Osredotočili smo se predvsem na sodelovanje z učitelji, raziskali načine sodelovanja med njimi in navedli nekaj predlogov za uspešnejše sodelovanje. V empiričnem delu smo raziskali načine sodelovanja in zadovoljstvo sodelovanja pri obojih, torej tako pri šolski svetovalni službi kot tudi pri učiteljih. Ugotovili smo, da so oboji zadovoljni z delom drugih, da med seboj pogosto sodelujejo ter se ukvarjajo predvsem z učnimi težavami učencev.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, načela za delo šolske svetovalne službe, učitelj razrednega pouka, sodelovanje, načini sodelovanja, posvetovanje.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3576; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (493,01 KB)

10.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Anja Balažic, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev predšolskih otrok z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava profil vzgojitelja predšolskih otrok ter dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok med formalnim izobraževanjem, in tiste, ki vplivajo nanj po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih vzgojitelji predšolskih otrok sami izpostavljajo kot pomembne za njihov profesionalni razvoj, kakšen je njihov pogled na položaj vzgojitelja predšolskih otrok danes, kakšen je njihov pogled nase kot na vzgojitelja predšolskih otrok ter kako se v tej vlogi vidijo v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale vzgojiteljice predšolskih otrok z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se večina vzgojiteljic za ta poklic odloča zaradi želje po delu z otroki. Pri nekaterih se ta želja začne razvijati že v otroštvu. V času študija jih izzivajo nova spoznanja stroke. Veliko praktičnega znanja pridobijo v času pripravništva. Poudarjena je vloga dobrega mentorja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev, je tudi timsko delo, ki zahteva sodelovanje in usmerjenost k uresničevanju skupnih ciljev. Poudarjen je pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Uspešnost vzgojiteljevega dela v prihodnosti zaznamujejo stalna strokovna izpopolnjevanja na njegovih šibkih in močnih področjih.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3080; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici