| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 119
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Pogled slovenskih in hrvaških učiteljev ter vzgojiteljev na devetletno osnovno šolo
Maša Pleh, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava devetletno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji ter izvajanje kurikularne reforme na Hrvaškem, katere del je tudi uvedba devetletnega obveznega izobraževanja. Zaradi bližine Slovenije in Hrvaške ter skupne zgodovine držav so nas zanimale razlike in podobnosti med strokovnimi mnenji glede devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. S pomočjo kvalitativne metode, z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, smo tako med hrvaškimi kot med slovenskimi vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvedli raziskavo o mnenjih in konkretnih izkušnjah z devetletnim osnovnošolskim izobraževanjem ter v zvezi z zgodnjim vstopom otrok v osnovno šolo. Zaradi vsebinsko različnih vprašalnikov smo naredili analizo izjav vsake ciljne skupine posebej, ostalo besedilo pa smo transkribirali, določili kodirne enote, posameznim enotam pripisali podobne pojme in jih osno kodirali. Želeli smo tudi preveriti, kakšno je mnenje strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja ter pedagoških delavcev o devetletni osnovni šoli skoraj dvajset let po njeni uvedbi v naši državi. Večina respondentk je med devetletno in osemletno osnovno šolo izbrala slednjo. Pokazal se je večinsko pozitiven odnos do izbirnih predmetov in nivojskega pouka, medtem ko je bila polovica respondentk naklonjena opisnemu ocenjevanju. Tudi glede idealne starosti otrok za vstop v šolo so mnenja intervjuvank deljena, a je po statističnih podatkih v Sloveniji vse več odlogov vpisa otrok v osnovno šolo. Velika večina vseh respondentk se strinja, da je kurikularna reforma v njihovi državi potrebna. V Sloveniji se pojavljajo predvsem težnje po reformi devetletne osnovne šole, saj ta ni izpolnila pričakovanj, na Hrvaškem pa je prisotna predvsem želja po modernejšem kurikulumu, ki bi se približal evropskim standardom.
Ključne besede: devetletka, kurikularna reforma, hrvaški šolski sistem, slovenski šolski sistem
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 348; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1002,11 KB)

3.
Participacija otrok v vrtcu
Anja Mesarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava participacijo otrok v vrtcu. V prvem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča participacije nasploh, participacija otrok v vrtcu in participacija otrok v zakonskih podlagah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki sem jo opravila z diplomiranimi vzgojiteljicami in vzgojitelji vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. V raziskavi je sodelovalo 48 vzgojiteljev in vzgojiteljic. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko so otroci vključeni v posamezne dele dnevne rutine, pri načrtovanju dejavnosti, opremljanju igralnice in nakupu igrač. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo vzgojiteljev in vzgojiteljic in glede na starostno skupino, v kateri delajo. Ugotovili smo pozitiven odnos vzgojiteljev in vzgojiteljic do participacije otrok v vrtcu, le majhen delež je bilo takih, ki se niso strinjali, da mora vrtec biti kot del demokratične družbe organiziran po demokratičnih principih. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljev in vzgojiteljic otroke vključuje v načrtovanja dela in dnevne rutine. Glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljice oz. vzgojitelji delajo, prihaja do statistično značilnih razlik: Vzgojitelji oz. vzgojiteljice, ki delajo v drugi in mešani starostni skupini pogosteje vključujejo otroke v sodelovanje pri dnevni rutini in načrtovanju dejavnosti. Glede na delovno dobo vzgojitelja oz. vzgojiteljice ne prihaja do statistično značilnih razlik v pogostosti sodelovanja otrok.
Ključne besede: Participacija, soodločanje otrok v vrtcu, odnos vzgojiteljev do soodločanja otrok v vrtcu
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (868,56 KB)

4.
Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrok
Simona Jereb, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Ključne besede: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Ključne besede: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v različnih študijskih programih Univerze v Mariboru
Sabina Ograjšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih slovenski visokošolski prostor doživlja številne spremembe, ki so povezane predvsem z vpeljavo bolonjskega sistema študija in s pobudami za poučevanje osredinjeno na študenta. Skladno z vsemi spremembami, pri čemer imamo v mislih predvsem kurikularne reforme, dostopnost študija, mednarodno odprtost visokega šolstva, vseživljenjsko učenje, povezovanje študija z gospodarstvom, vprašanje kakovosti in podobno, se spreminjata tudi načrtovanje in izvedba visokošolskega pouka. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vpeljave inovativnih in prožnih oblik učenja in poučevanja v visokošolsko izobraževanje. Natančneje, usmerili smo se v preučevanje pogleda študentov Univerze v Mariboru na izvajanje visokošolskega pouka, pri čemer smo se osredotočili na naslednje delne probleme: raba učnih metod in oblik pri izvajanju visokošolskega pouka, aktivno poučevanje in učenje ter preverjanje in ocenjevanje znanja. V raziskavi je sodelovalo 212 študentov različnih študijskih programov prve in druge bolonjske stopnje Univerze v Mariboru. Podatke smo zbirali z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem prevladujejo vprašanja zaprtega in polodprtega tipa ter opisne ocenjevalne lestvice. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Za področje rabe učnih metod in oblik smo ugotovili, da pri izvedbi visokošolskega pouka prevladujejo predavanja in frontalna učna oblika. Prožne oblike poučevanja, kot so delo v dvojicah, skupinsko ali individualno delo, so večinoma prisotne na vajah. Za poučevanje osredinjeno na študente se je izkazalo, da študentje zaznavajo prisotnost le nekaterih dimenzij aktivnega poučevanja in učenja, kot so povezovanje novih vsebin z njihovim predznanjem, s praktičnimi primeri, spodbujanje k lastni organizaciji učenja, k uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, k predhodni pripravi na študijski proces in vključevanje različnih primerov, ki so jim v pomoč pri osmišljanju znanja. Za preverjanje in ocenjevanje znanja smo ugotovili, da izpit še vedno predstavlja prevladujočo obliko preverjanja in ocenjevanja znanja, ki pa se dopolnjuje tudi z drugimi oblikami, večinoma s kolokviji, oceno seminarskega referata in oceno seminarske predstavitve. Z nadaljnjo analizo smo za omenjene vsebinske sklope zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik tako glede na smer kot tudi glede na stopnjo študija.
Ključne besede: visokošolski pouk, učne metode in oblike, na študente osredinjeno poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 310; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

7.
Primerjava študijskih programov pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem
Špela Flegar, 2020, magistrsko delo

Opis: Študijski programi pedagogike se pojavljajo na treh javnih univerzah v Sloveniji in petih javnih univerzah na Hrvaškem. Te univerze so v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Osijeku, na Reki, v Splitu, Zadru in Zagrebu. Do zdaj ni bila narejena še nobena raziskava s področja primerjave študijskih programov omenjenih držav, zato nismo imeli priložnosti, da bi se nanjo oprli. Namen magistrskega dela je primerjati študijske programe pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem. Pedagoške programe smo primerjali s pomočjo predhodno zastavljenih kriterijev na vseh treh stopnjah študija, tako enopredmetnega kot dvopredmetnega študijskega programa. Poleg omenjenega smo med podiplomskimi študenti pedagogike Filozofske fakultete Univerze v Mariboru izvedli anketni vprašalnik. Z raziskavo smo ugotovili, da so si študijski programi pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem med seboj različni, prav tako pa si ti niso podobni, tudi če se izvajajo znotraj države. Podiplomski študentje pedagogike Univerze v Mariboru so mnenja, da je obseg praktičnega usposabljanja na prvi stopnji premajhen, obenem pa ti obiskovani študijski program pedagogike na prvi stopnji z enih vidikov ocenjujejo pozitivno, z drugih pa negativno.
Ključne besede: primerjava, študijski program, pedagogika, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

8.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek Mertük, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 337; Prenosov: 36
URL Povezava na datoteko

9.
Stališča učiteljev in študentov razrednega pouka do odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci
Martina Pukšič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča in ocene učiteljev ter študentov razrednega pouka do: odkrivanja nadarjenih učencev, dela z nadarjenimi učenci ter usposobljenosti za delo z nadarjenimi učenci. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike med učitelji in študenti. Pri vzorcu učiteljev smo želeli preveriti tudi, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo v vzgoji in izobraževanju ter glede na okolje šole, na kateri poučujejo. V raziskavi so sodelovali študenti razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, in sicer 1. letnik 2. bolonjske stopnje ter učitelji 4. in 5. razredov iz več različnih osnovnih šol po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 115 oseb, od tega 63 učiteljev ter 52 študentov. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Obdelali smo jih s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčna distribucija spremenljivk (f, f %); Mann-Whitneyev U-preizkus ter Kruskal-Wallisov H-preizkus. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med stališči učiteljev in stališči študentov razrednega pouka do odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Učitelji imajo več prakse in znanja o delu z nadarjenimi učenci kot študenti. Poznajo postopke in faze odkrivanja nadarjenih, poznajo različne oblike dela z njimi ter se počutijo dovolj usposobljene. Medtem ko študenti žal še nimajo dovolj prakse in znanja o delu z nadarjenimi ter se ne počutijo usposobljene v takšni meri kot učitelji. Bistvenih razlik glede na leta delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter glede na okolje šole pri učiteljih nismo ugotovili.
Ključne besede: nadarjenost, odkrivanje, delo, usposobljenost, učitelji, študenti, stališča
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 1060; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici