| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Validacija nizkocenovnih senzorskih sistemov za oceno izpostavljenosti posameznika onesnažilom v zraku
Rok Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Nizkocenovni senzorji ponujajo nove priložnosti za ugotavljanje kakovosti zraka, vendar poenostavljeni načini zaznavanja onesnažil zahtevajo, da senzorje kritično ovrednotimo in validiramo. Senzorje za delce in CO2 smo validirali s primerjavo rezultatov z referenčnimi senzorji ter jih uporabili v realnih pogojih. Z rezultati validacije, kjer smo ugotovili, da so ujemanja nizkocenovnih in referenčnih senzorjev zelo različna glede na senzor, in podatki zbranimi pri prostovoljcih, smo pripravili informativno oceno izpostavljenosti posameznika onesnažilom v zraku. Raziskava je pokazala, da nizkocenovni senzorji imajo določene prednosti, zlasti nizko ceno in preprosto namestitev, vendar brez validacije in kalibracije, podatkom ne smemo zaupati na slepo.
Ključne besede: Nizkocenovni senzor, validacija, onesnažila, kakovost zraka, osebna izpostavljenost
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 671; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

2.
3.
OPTIMIZACIJA IN MODELIRANJE ODSTRANJEVANJA ŽIVEGA SREBRA IZ DIMNIH PLINOV
Jernej Hosnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Približno 46 % vseh svetovnih emisij Hg je posledica izgorevanja fosilnih goriv v namene pridobivanja električne in toplotne energije. Zaradi visokih koncentracij onesnaževala v dimnih plinih si strokovnjaki prizadevajo razviti ustrezno tehnologijo, ki bi omejila izpuste Hg že na viru. Tako bi se izognili problematiki povečanega biogeokemijskega kroženja Hg, ki predstavlja prehod iz fosilnih goriv v zrak, vodo, tla in se akumulira v živih organizmih. Na podlagi podatkov o kemijskem ravnotežju in kinetiki smo razvili enostaven matematično-kemijski model, kot začetno stopnjo, za preverjanje realnega obnašanja prisotnih ionov v raztopini pri razžveplanju dimnih plinov (RDP). Z demonstracijo uporabe modela smo ocenili stopnjo odstranitve Hg iz naprave ter dimenzionirali velikost potrebne opreme pri razvoju sodobne tehnologije. Čiščenje emisij sicer poteka po dveh principih, ki smo jih preučili v laboratoriju ter s pomočjo literature. Prva rešitev je temeljila na odstranitvi elementarnega Hg iz dimnih plinov v mokrem postopku RDP sistema z oksidacijo, kjer se konstantno ruši ravnotežje, ki ga opisuje Henry-ev zakon. Oksidacijo smo izvedli z vrsto oksidantov - tudi s kisikom, ki se uvaja v vodno fazo z dispergiranjem zraka. Na spontanost reakcij oksidacije so kazale negativne Gibbs-ove entalpije. Druga možnost je temeljila na odstranitvi večjega števila onesnaževal v postopku RDP, ki je ekonomsko in tehnološko primerljiv ali boljši od postopkov, ki so komercialno že uveljavljeni ali v fazi razvoja. Preučili smo objavljene tehnologije na principu: homogene oksidacije s halogenidi (Br2, Cl2) pred razžveplanjem dimnih plinov, adsorpcije na aktivnem oglju ter dodajanja kemijskih oksidantov, kot sta NaClO2 in H2O2, v mešalni pretočni reaktor za pospešitev katalizirane reakcije. Alternativne tehnologije smo ocenili na podlagi porabe materialov, energentov, dela ter obratovalnih stroškov. Ekonomske parametre smo uporabili v ekonomskem kriteriju, ki omogoča izbiro tržno najustreznejše tehnologije ter pregledom okoljskih kriterijev, ki podajajo sugestijo za izbiro okoljsko najustreznejšega načina odstranjevanja Hg.
Ključne besede: elementarno živo srebro, homogena oksidacija živega srebra, proces razžveplanja dimnih plinov, adsorpcija Hg na aktivnem oglju, optimizacija in matematično modeliranje kemijskega sistema
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2220; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

4.
VPLIV OVESKA IN GNOJENJA NA VSEBNOST POLIFENOLOV V PLODOVIH JABLANE (MALUS DOMESTICA B.) SORT ZLATI DELIŠES, GALA IN FUJI
Milena Horvat, 2009, magistrsko delo

Opis: Poskusi so bili izvedeni v letih 2002 in 2003 na posestvu univerze-UKC Pohorski dvor. V poskusih (metoda naključnih blokov) smo ugotavljali vpliv sort (Zlati delišes, Gala, Fuji), oveska (nizki, visok) in gnojenja (60 kg N/ha, 90 kg N/ha, 120 kg N/ha) na maso plodov in vsebnost polifenolov. Vpliv sorte na maso plodov je bil statistično značilen. Največja masa plodov je bila pri sort Fuji (190,83 g/plod), najmanjša pri sorti Gala (120,17 g/plod). Ovesek in gnojenje v izvedenih poskusih pri 0,05% tveganju nista značilno vplivala na maso plodov. Sorta, ovesek in količina dodanega dušika niso statistično značilno vplivali na vsebnost polifenolov v plodovih jabolk, kar kaže na to, da je vsebnost polifenolov v plodovih jabolk kompleksen problem in je v nadalnje meritve potrebno vključiti še druge vplive.
Ključne besede: Ključne besede: jablana/gnojenje/dušik/naravne snovi/pridelek
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 4112; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (450,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici