| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 361
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Seznanjenost mladih s problemom samomorilnosti v Sloveniji
Jasna Kašnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj imamo že več desetletij visok količnik samomorilnosti v primerjavi z drugimi državami. Zelo pomembno je, da so mladi seznanjeni s problemom samomorilnosti, saj bi lahko samomor preprečili, če bi prepoznali ogroženost samomorilne osebe, opozorilne znake pa vzeli resno. V diplomskem delu predstavljamo dve najbolj samomorilno ogroženi skupini, mladostnike in starostnike. Predstavili smo dejavnike tveganja za samomorilno vedenje med mladimi in starejšimi, preprečevanje samomora v primarnem zdravstvu, med mladimi in med starejšimi ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi samomorilnih pacientov. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na eni izmed srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 60 polnoletnih mladostnikov. Raziskava je bila izvedena meseca decembra leta 2011. Rezultati. Po mnenju anketiranih mladostnikov je glavni razlog za samomorilnost depresija, najpogostejši razlog za samomorilnost med mladimi so neurejeni odnosi v družini, najpogostejša razloga za samomorilnost med starejšimi pa sta osamljenost in socialno-ekonomski status. Iz raziskave je razvidno, da so mladostniki sorazmerno dobro seznanjeni s problemom samomorilnosti. Sklep. Mladostniki potrebujejo ustrezno znanje o problemu samomorilnosti, da bi lahko primerno ukrepali ob srečanju s samomorilno osebo in da se sami ne bi odločili za takšno »rešitev« svojih težav.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora, medicinska sestra.
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1343; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

82.
Uživanje alkohola na delovnem mestu
Jasmina Pajtler, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problem uživanja alkohola na delovnem mestu. Opisani so vplivi alkohola na človekove psihofizične sposobnosti in s tem povezano problematiko na delovnem mestu. Posebno poglavje smo namenili dejavnikom, ki vodijo v alkoholizem ter posledicam dolgotrajnega uživanja alkohola z vidika varnosti pri delu, do ukrepov delovne organizacije. Temu sledi predstavitev ovir in načinov odkrivanja alkoholiziranosti na delovnem mestu, ki so pomembna za nadaljnje aktivnosti zmanjšanja pitja alkohola ter skrbi za lastno zdravje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Psihohigienski posvetovalnici Dravograd v letu 2011. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 29 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa, v katerem je sodelovalo 19 zdravljenih alkoholikov. Želeli smo ugotoviti kako pogosto so anketiranci uživali alkohol na delovnem mestu in s kakšnimi ukrepi delovne organizacije so se soočali. Zanimalo nas je tudi kateri so razlogi za uživanje alkohola na delovnem mestu in v kakšni meri so bili anketiranci deležni aktivnosti za ohranjanje zdravja. Rezultati raziskave so pokazali, da se je pri več kot polovici anketirancih pojavljalo uživanje alkohola na delovnem mestu. Odvisnosti od alkohola je vzpodbujalo nezadovoljstvo z delovnim mestom, stresne in napete situacije ter lahka dostopnost do alkohola, kar pa je vplivalo na varnost in kakovost dela. Vzrok uživanja alkohola je bila tudi slaba osveščenost delavcev o zdravstveno vzgojnih ukrepih.
Ključne besede: alkohol, delovno okolje, posledice odvisnosti, zdravljenje odvisnosti, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2234; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

83.
Preprečevanje padcev pri starostnikih
Rialda Kovačević, 2012, diplomsko delo

Opis: Med možnimi nezgodami, ki starejše najbolj ogrožajo, so padci, in njihova pogostost se s starostjo le še povečuje. Poleg tega prvi padec močno poveča tveganje za ponovne, zato je pomembno, da se prepreči že ta sam in s tem tudi ostali. V teoretičnem delu smo predstavili pogostost, vzroke in posledice padcev pri starostnikih, preventivne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje padcev pri starostnikih. Predstavili smo tudi pomen telesne vadbe za krepitev ravnotežja in druge načine za preprečevanje padcev ter vlogo medicinske sestre pri preprečevanju padcev starostnikov. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih. V raziskavi je sodelovalo 38 članov negovalnega tima. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj, zaprtega in polodprtega tipa. Ugotoviti smo želeli katere preventivne ukrepe izvajajo člani negovalnega tima za preprečevanje padcev pri starostnikih in v kolikšni meri starostniki sami, s svojim vedenjem pripomorejo k zmanjšanju padcev. Rezultati raziskave so pokazali, da negovalni tim namenja dovolj pozornosti k osveščanju starostnikov o preventivi pred padci na različne načine in sicer največ s splošnim osveščanjem, z nudenjem pomoči pri premeščanju iz postelje na voziček in obratno, s svetovanjem pri ustrezni obutvi. Tiste, ki so podvrženi visokemu pritisku in vrtoglavicam nadzorujejo. Najpogostejši vzroki, ki privedejo do padcev so, da starostniki ne upoštevajo danih nasvetov, so neprevidni in neustrezno obuti. Kar 80 odstotkov anketiranih je mnenja, da sta starostnikova želja po samostojnosti in neodvisnosti eden pogostejših vzrokov padcev. Kljub temu, da namenjajo veliko pozornosti v dobro komunikacijo s starostniki, imajo z večino izmed njih težave, saj se starostniki težko sprijaznijo z odvisnostjo od pomoči. Več kot polovica anketiranih je mnenja, da starostniki poznajo pripomočke za lažje gibanje, a jih ne uporabljajo dovolj. Rezultati so tudi pokazali, da člani znotraj tima rešujejo problematiko padcev aktivno in kontinuirano, vendar še vedno prihaja do padcev zaradi nesodelovanja večine starostnikov.
Ključne besede: starostnik, varnost, padci, zdravstvena nega
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 4489; Prenosov: 903
.pdf Celotno besedilo (431,11 KB)

84.
Prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti. Opisali smo prostovoljstvo in prostovoljno delo, prostovoljstvo na področju zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji ter izpostavili načela etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2011. V raziskavi je sodelovalo 40 naključno izbranih občanov, starih od 16 do 65 let ter 40 osnovnošolcev na tretji triadi. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Ugotoviti smo želeli prepoznavnost prostovoljstva in prostovoljnega dela v lokalni skupnosti ter delovanje prostovoljstva v lokalni skupnosti. Rezultati raziskave so pokazali, da v lokalni skupnosti poznajo besedo prostovoljstvo in prostovoljno delo na splošno. V prostovoljstvu sodeluje v domačem kraju skoraj polovica anketiranih občanov. Tudi delovanje na področju prostovoljstva v lokalni skupnosti jim ni tuje saj zbirajo zamaške, udeležili so se očiščevalne akcije očistimo Slovenijo, obiskujejo dobrodelne koncerte, darujejo kri, zbirajo star papir, rabljene baterije, kartuše … Zelo aktivna so tudi društva, predvsem Rdeči Križ in prostovoljno gasilsko društvo, ki uspešno delujeta že več desetletij. Kljub poznavanju prostovoljstva pa je polovica občanov prepričanih, da smo o prostovoljstvu premalo seznanjeni in menijo, da bi morali prostovoljstvo bolj oglaševati.
Ključne besede: prostovoljstvo, prostovoljno delo, lokalna skupnost, motivacija, kakovost življenja.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1536; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

85.
Forenzični pacient in zdravstvena nega
Tina Šeško, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega forenzičnega in agresivnega pacienta, ukrepi obveznega zdravljenja ter posebni varovalni ukrepi. S pomočjo kvantitativne raziskave smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost članov negovalnega tima za delo s forenzičnimi in agresivnimi pacienti ter katere varnostne ukrepe uporabljajo člani negovalnega tima pri agresivnem pacientu.
Ključne besede: Zdravstvena nega, forenzični pacient, agresivni pacient, varovalni ukrepi
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1454; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

86.
Zdravstvena nega pacienta z diseminiranim plazmocitomom
Tina Brunčko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali bolezen diseminirani plazmocitom, ki je pogostejši pri starejših osebah. Predstavili smo vrste diseminiranega plazmocitoma, klinično sliko, zaplete bolezni ter zdravljenje. V raziskovalnem delu diplomskega smo izdelali študijo primera pacienta z diseminiranim plazmocitomom, pri katerem smo ugotavljali aktualne ter potencialne negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Podatke smo pridobili s pomočjo konceptualnega modela Virginie Henderson, pogovorom in opazovanjem pacienta ter pregledom in analizo medicinske in negovalne dokumentacije. Izdelali smo načrt zdravstvene nege ter predstavili aktivnosti medicinske sestre pri pacientu. V času obravnave so bili pri pacientu ugotovljeni naslednji negovalni problemi: neučinkoviti vzorci dihanja, kronična bolečina, nevarnost infekcije, utrujenost ter strah. Medicinska sestra v času obravnave posveča pacientu posebno pozornost pri zmanjšanju telesnih bolečin, mu nudi čustveno oporo ter deluje zdravstveno vzgojno.
Ključne besede: Diseminirani plazmocitom, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1304; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (500,37 KB)

87.
Premagovanje panične motnje z ali brez agorafobije
Anja Šeško, 2012, diplomsko delo

Opis: Panični napad je duševna motnja, ki lahko prizadene vsakega izmed nas. Napade pogosto spremljajo telesni občutki, kot so dušenje, potenje, omotičnost, pospešeno bitje srca, tresenje itd. Velikokrat pa imajo posamezniki tudi strah pred smrtjo. Panični napadi po navadi trajajo le kakšno minuto, vendar pa so za osebo, ki jih doživlja, izjemno neprijetni. Veliko ljudi, ki trpijo zaradi napadov panike, razvije agorafobijo, motnjo, ki posamezniku pogosto preprečuje, da bi zapustila dom. V strahu, da se bodo napadi ponovili, oseba razvije bolj ali manj trajno tesnobno stanje. Razvije pričakovanja naslednjega napada, zaradi česar se izogiba situacij, v katerih bi bila nemočna, če bi do napada panike res prišlo. Prav to izmikajoče obnašanje ločuje agorafobijo od klasične panične motnje. V diplomskem delu smo podrobneje opisali anksioznost in anksiozne motnje. Poudarili smo panično motnjo, vzroke, simptomatiko in premagovanje panične motnje z ali brez agorafobije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena v mesecu juniju 2011 na internetni strani društva DAM. V raziskavo je bilo vključenih 72 posameznikov. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 26 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Zanimalo nas je, kateri so najpogostejši spremljajoči simptomi, kraj pojavljanja paničnih napadov, na kakšen način se anketirani spopadajo s premagovanjem panične motnje z ali brez agorafobije in kako uspešni so pri tem. Ugotovitve so pokazale, da anketirani najpogosteje doživljajo panične napade doma, v avtu, avtobusu, na vlaku, v službi in trgovini. Ugotovili smo tudi, da ima večina anketiranih poleg paničnih napadov agorafobijo. Med najpogostejšimi paničnimi občutji prevladujejo hitro bitje srca, znojenje, rdečica in drhtenje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da največ anketiranih premaguje panične napade s sprehodi v naravo.
Ključne besede: anksioznost, panična motnja, agorafobija, premagovanje panične motnje.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1288; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

88.
Depresija pri bolnicah z rakom dojke
Anja Konečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delo smo predstavili depresijo pri bolnicah z rakom dojke. Opisali smo depresijo, njene simptome, vzroke, kakšne so reakcije ob postavitvi diagnoze rakavega obolenja dojke, na kakšne načine se z boleznijo soočajo in kdo jim je pri tem v največjo oporo. Izpostavili smo tudi pomen psihoonokologije in vlogo medicinske sestre. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med udeleženkami, Društva onkoloških bolnikov Slovenije, v skupini za samopomoč ženskam z rakom dojke. V raziskavi je sodelovalo 30 anketirank. Želeli smo ugotoviti, koliko anketirank z rakom dojke je imelo depresivne motnje, koliko jih je samih poiskalo pomoč, kje so pomoč poiskale, v katerem obdobju rakave bolezni se je depresivno razpoloženje najpogosteje pojavljalo in kako je zdravljenje raka in potek bolezni vplivalo na depresivno razpoloženje. Rezultati raziskave so pokazali, da so kar v 83 odstotkih anketiranke navajale depresivne motnje. Prve znake depresivne motnje je več kot polovica opazila ob postavitvi diagnoze. Pomoč so poiskale pri osebnem zdravniku, psihiatru in v ambulanti za psihoonokologijo.
Ključne besede: depresija, rak dojke, podporna onkološka zdravstvena nega, psihoonkologija
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1241; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (915,22 KB)

89.
Spoštovanje dostojanstva v zdravstveni negi
Simona Šurbek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomembnost ohranjanja in spoštovanja dostojanstva v zdravstveni negi in z raziskavo ugotavljali, kako se zagotavlja in ohranja dostojanstvo v domu starejših. Opisali smo vrednote v zdravstveni negi v povezavi s kodeksom etike in pomenom etike skrbi ter predstavili pomen naših ravnanj pri spoštovanju dostojanstva v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli oktobra 2012 v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. V raziskavi je sodelovalo 50 stanovalcev in 50 članov negovalnega tima. Kot instrument raziskave smo uporabili anketna vprašalnika sestavljena iz 15 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Ugotoviti smo želeli, na kakšen način negovalni tim ohranja in spoštuje dostojanstvo stanovalcev v domu starejših, ali negovalni tim po mnenju stanovalcev spoštuje in ohranja njihovo dostojanstvo in ali obstaja razlika med mnenji obeh anketiranih skupin. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani stanovalci prepoznavajo kvalitete negovalnega tima, ki po njihovem mnenju spoštuje in ohranja njihovo dostojanstvo. Člani negovalnega tima poznajo ravnanja, ki ohranjajo spoštovanje dostojanstva stanovalcev in lastnosti, ki jih morajo imeti za delo v zdravstveni negi. Večina jih meni, da vzbujajo zaupanje pri stanovalcih, da izvajajo zdravstveno nego večinoma ali vedno na način, da dostojanstva ne okrnijo. Mnenja prvih in drugih se bistveno ne razlikujejo. Pričakovanja stanovalcev so v večini izpolnjena, člani negovalnega tima pa se zavedajo pomembnosti in odgovornosti pomena spoštovanja dostojanstva stanovalcev in to s svojim delom tudi potrjujejo.
Ključne besede: spoštovanje, dostojanstvo, starostnik, etika, zdravstvena nega, medsebojni odnosi
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1578; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

90.
Aktivnosti in terapija s pomočjo živali - vpliv živali na počutje starejših ljudi
Dajana Vodnjov, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je usmerjeno v obravnavo aktivnosti in terapije s pomočjo živali ter proučevanje vpliva živali na počutje starejših ljudi. Predstavljen je problem osamljenosti starejših ljudi in pomen pozitivnih vplivov živali na starejše ljudi. V tem kontekstu je središčnega pomena spoznati oziroma ugotoviti spremembe in potrebe v starosti, predstaviti in analizirati aktivnosti in terapijo z živalmi in primerjati njuno razširjenost ter uporabnost v Sloveniji in po svetu. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature. Pridobljeni podatki so bili sistematizirani, analizirani in vključeni v diplomsko delo. Pregled literature je pokazal, da je osamljenost v starosti ena najpogostejših emocij, vzroki zanjo so družbena izolacija in diskriminacija starejših, umikanje starejših iz družbenega življenja, tudi določene telesne motnje. S starostjo se, poleg fizioloških sprememb, pojavijo tudi spremembe v psiholoških značilnostih in čustvovanju. Za premagovanje osamljenosti je zelo primerno druženje z živalmi in skrb zanje. Živali so konstante, ki v hitro spreminjajočem se življenju, ljudem krajšajo čas, jih nasmejijo, jim dajejo občutek varnosti. Bistvenega pomena je dotik živali, ki opogumlja in osrečuje. Živali pomagajo premagovati družbeno izoliranost in vzpodbujajo socialne stike, prinašajo lahkotnost, ljubeznivost in dajejo občutek neogroženosti. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali sta odlični komplementarni metodi dela, ki sta uporabni v vseh okoljih, še posebej v institucionalnih oblikah pomoči. Pod aktivnosti oziroma terapijo s pomočjo živali se razumejo vsa dejanja, pri katerih se z načrtno uporabo živali doseže pozitivne odzive pri uporabniku. Terapija in aktivnosti s pomočjo živali sta v Sloveniji prisotni, vendar v manjšem obsegu kot v tujini. V nekaterih evropskih državah, kot so Avstrija, Italija in Anglija, je terapija s pomočjo živali vključena v zdravstveni sistem. Živali lahko v starosti polepšajo življenje in pomagajo lajšati težave, s katerimi se starejši človek sooča. Živalske moči, ljubezni, energije in drugih pozitivnih lastnosti, bi se morali bolj zavedati in jih koristiti.
Ključne besede: staranje, starostnik, osamljenost, aktivnost s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, terapevtske živali
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 2293; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (330,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici