| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 361
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Uporaba sodobnih oblog pri oskrbi kronične rane
Petra Vinder, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili uporabo sodobnih oblog pri oskrbi kronične rane. Opisali smo kronične rane, njihovo zdravljenje ter prednosti sodobnih oblog pri oskrbi le teh. Posebno poglavje je namenjeno vlogi medicinske sestre pri oskrbi pacienta z golenjo razjedo. V empiričnem delu smo na podlagi študije primera pacienta z golenjo razjedo ugotavljali najpogostejše negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Ţeleli smo ugotoviti, ali kronična rana omejuje pacienta pri izvajanju osnovnih ţivljenjskih aktivnostih, kateri so najpogostejši njegovi problemi ter kakšne so potrebe po zdravstveni negi. Zanimalo nas je tudi, katere sodobne obloge so bile pri pacientu uporabljene. Izvedli smo kvalitativno metodo raziskovanja in kot instrument raziskave uporabili pol strukturiran odprti intervju. V študijo primera je bil vključen en pacient. Ugotovili smo, da kronična rana omejuje pacienta pri gibanju in ustrezni legi, spanju in počitku, osebni higieni in urejenosti ter v izogibanju nevarnostim v okolju. Ugotovljeni najpogostejši problemi pri pacientu z golenjo razjedo so: samonega, zmanjšana moţnost za samostojno osebno higieno, nevarnost padcev, nevarnost infekcije zaradi golenje razjede, poškodovana koţa, nepopolna telesna mobilnost, motnje spanja.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, kronična rana, golenja razjeda, zdravstvene nega
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 5910; Prenosov: 1112
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

72.
Odnos družbe do oseb s shizofrenijo
Lea Oprešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana duševna motnja- shizofrenija in odnos družbe do oseb s shizofrenijo. Osredotočili smo se na odnos družbe, ki je že skozi vso zgodovino pretežno odklonilen. Želeli smo ugotoviti kakšno je poznavanje shizofrenije ter kakšen je odnos družbe do oseb s shizofrenijo med naključno izbranimi ljudmi. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja- shizofrenija, epidemiologija, vzroki in klinični tipi ter vloga medicinske sestre pri zdravljenju. Opisani so odnos družbe do oseb s shizofrenijo, stigma ter vpliv stigme na življenje oseb s shizofrenijo. Zaradi nepoznavanja bolezni in napačnega prepričanja ljudi so osebe s shizofrenijo velikokrat potisnjene na družbeni rob kar posledično vpliva na njihovo celotno življenje. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v kraju Črna na Koroškem. Anketiranih je bilo 60 naključno izbranih oseb starejših od 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da je polovica naključno anketiranih že slišala za duševno motnjo- shizofrenijo. Večina anketiranih bi bila pripravljena sprejeti osebo s shizofrenijo v svojo družbo, saj menijo, da nimajo predsodkov pred duševno motnjo. Vendar pa nas je presenetil podatek, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da je odnos družbe do oseb s shizofrenijo zadržan.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, medicinska sestra, družba, odnos, stigma
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2114; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

73.
Podpora družine pri zdravljenju shizofrenije
Tadeja Kosi, 2011, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je duševna bolezen, katera ne prizadene samo posameznika temveč celotno njegovo družino. V družbi je še vedno razširjeno mnenje, da je bolnik s shizofrenije agresiven, nevaren in da se ga je potrebno izogibati. Tako so pogosto bolniki kot tudi svojci stigmatizirani. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali bolezen shizofrenijo in zdravstvena nega bolnika s shizofrenijo. Predstavili smo obravnavo bolnika s shizofrenijo v družinskem sistemu ter vlogo družine pri zdravljenju oseb s shizofrenijo. Izpostavili smo način oz. vrsto podpore obolelemu svojcu s strani družine v domačem okolju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena v mesecu juniju in juliju 2011 v skupini za pomoč bolnikom in svojcem oseb s shizofrenijo. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Želeli smo ugotoviti vključevanje družine v proces zdravljenja in nudenja podpore obolelemu članu družine ter ugotoviti najpogostejše težave s katerimi se soočajo svojci obolelih s shizofrenijo. Rezultati raziskave so pokazali, da se vsi anketiranci vključujejo v proces zdravljenja, tako doma kot v bolnišnici. Obiskujejo pa tudi skupino za pomoč bolnikom in svojcem s shizofrenijo, da si pridobijo dodatna znanja in izkušnje. Največji problem, ki so ga anketiranci izpostavili je neprestano prilagajanje obolelemu svojcu na čustvenem, delovnem in socialnem področju.
Ključne besede: shizofrenija, zdravljenje, družina, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2053; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (381,61 KB)

74.
SAMOMORILNOST PRI MLADIH V SLOVENIJI
Jernej Pipuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ali po latinsko »suicidum« pomeni ubiti samega sebe, vzeti si življenje. Je zaskrbljujoč pojav, ki zahteva pri samomorilno ogroženih celosten pristop. To pomeni, da je treba o samomoru javno spregovoriti, vzpostaviti učinkovito komunikacijo med zdravniki in vsemi, ki prihajajo v neposreden stik z osebami s težavami in duševnimi motnjami. Gre za problem, ki je povezan z biološkimi predispozicijami pa tudi s psihičnimi in družbenimi dejavniki. Zato je pomembno, da se samomorilnost ne obravnava le z medicinskim, ampak s celostnim, interdisciplinarnim pristopom, ta pa poleg zdravstvenega vključuje tudi druge sektorje in ljudi različnih strok, ki pomagajo ljudem v stiski. Povezanost in sodelovanje različnih sektorjev sta nujna in zelo pomembna. Cilj celostnega pristopa je preprečevanje in zmanjševanje števila teh dejanj. V diplomskem delu smo opisali značilnosti samomora v Sloveniji, povezanost dejavnikov tveganja za samomor, v nadaljevanju diplomskega dela pa podrobneje predstavili samomorilno ogroženost med mladimi in kako prepoznavati samomorilna vedenja. Predstavili smo najbolj tvegane skupine za samomor in samomorilno vedenje pri mladih in mladostnikih. Opisali smo vzroke za izvršitev samomora in povezavo z različnimi duševnimi motnjami. Poudarili smo preventivne dejavnosti in vlogo usmerjene terapevtske pomoči mladostnikom z visokim samomorilnim tveganjem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca marca 2010, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi naključno izbranimi polnoletnimi dijaki ene izmed srednjih šol v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so mladi informirani o samomoru, o njihovi morebitni samomorilni ogroženosti, in kje bi poiskali pomoč ob pojavu samomorilnih misli. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladi o samomoru zadovoljivo informirani, niso izrazito samomorilno ogroženi in se med prijatelji in v družini o tem pojavu redko pogovarjajo. Zaupali bi se prijateljem.
Ključne besede: samomor med mladimi in mladostniki, samomorilnost, dejavniki tveganja, prepoznavanje samomorilnosti, preprečevanje samomora.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2967; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

75.
Anksioznost pri mladih
Tina Lavrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Anksioznost je občutje, ki lahko posameznika prizadene na telesnem in psihičnem področju in s tem vpliva na njegovo prihodnost. V življenju mladostnika prihaja do številnih situacij, ki lahko pripeljejo do anksioznosti, kar pa pogosto vpliva na njihovo mišljenje, koncentracijo in uspešnost. V diplomskem delu smo opisali obdobje mladostništva in zanj značilne razvojne naloge. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili anksioznost in anksiozne motnje, zdravljenje in zdravstveno vzgojo pri anksioznem bolniku. Poudarili smo značilnosti anksiozne simptomatike pri mladih ter vpliv anksioznosti na mladostnikovo življenje s poudarkom na učno uspešnost. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2011 na eni izmed srednjih šol v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 100 polnoletnih dijakov četrtega letnika. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval osem vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Za ugotavljanje anksioznosti smo uporabili Burnsov seznam anksioznosti. Zanimalo nas je, kateri simptomi občutja in misli anksioznosti se najpogosteje pojavljajo pri mladostnikih ter ali mladostniki z izraženo višjo stopnjo anksioznosti dosegajo slabše učne uspehe. Ugotovitve so pokazale, da pri anketiranih mladostnikih med simptomi anksioznosti prevladuje občutek utrujenosti, slabosti in hitre izčrpanosti, prav tako pogosto je stiskanje in slabost v želodcu, občutek pritiska v prsih, razbijanje srca in nespečnost. Med najpogostejšimi anksioznimi občutji prevladujejo strah, bojazen in skrb ter občutek notranje napetosti in vznemirjenosti. Ugotovili smo tudi najpogostejše anksiozne misli, med katerimi prevladujejo težave z zbranostjo, vrvenje ali beganje misli ter strah, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Prav tako je bilo ugotovljeno, da anketirani mladostniki z izraženo višjo stopnjo anksioznosti dosegajo slabše učne uspehe.
Ključne besede: mladostnik, anksioznost, zdravljenje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 3425; Prenosov: 903
.pdf Celotno besedilo (727,23 KB)

76.
Stres med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju
Maruša Lipovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pojem stresa: definicije stresa, vrste stresa, vzroki stresa, simptomi in znaki stresa, stresne motnje, faze stresa in posledice stresa. Opisan je stres na delovnem mestu in sicer vpliv stresa na delovno storilnost, dejavniki stresa v delovnem okolju in zunaj delovnega okolja ter stres pri medicinskih sestrah in izgorelost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni člani negovalnega tima, zaposleni na psihiatričnem področju ene izmed slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu decembru 2011. V diplomskem delu smo ugotavljali prisotnost stresa med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju ter najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij. Prikazati smo želeli smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Po mnenju anketirancev je najbolj stresno izmensko delo, sledi sama narava dela ter odgovornost pri delu. Člani negovalnega tima v večini delo ne občutijo kot stresno in preobremenjujoče. Najpogostejši psihični simptomi, ki jih člani negovalnega tima občutijo na psihiatričnem področju, so: občutljivost, pritisk in želja po menjavi delovnega mesta, težave s koncentracijo, razdražljivost ter občutek napetosti in tesnobe. Zaposleni so tudi navedli, da se na delovnem mestu večkrat počutijo brez energije in imajo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: preobremenjenost, stres, obremenitve na delovnem mestu, izgorelost, člani negovalnega tima.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1258; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

77.
Svojci in dementni starostnik v domačem okolju
Živa Krebs, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili demenco kot družinsko bolezen in njen velik vpliv na svojce. Demenca sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem in okolici. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je podrobno predstavljena demenca in družina, ki se sooča z boleznijo. V empiričnem delu smo se osredotočili na svojce, ki skrbijo za starostnika z demenco v domačem okolju. Raziskava je bila opravljena v kraju Radlje ob Dravi, v mesecu marcu 2012 in je zajemala 15 svojcev starostnikov z demenco. Z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 22 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa, smo želeli ugotoviti kako so svojci seznanjeni z boleznijo, s kakšnimi težavami se srečujejo pri skrbi za starostnika z demenco in kakšnih oblik pomoči se poslužujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci o demenci kar dobro poučeni in, da si večina želi več informacij o sami bolezni. Svojci pri skrbi za starostnika z demenco največkrat občutijo preobremenjenost in napor. Večina svojcev se poslužuje neformalnih oblik pomoči, kot so ostali družinski člani, prijatelji in sosedje. Pomoč in nasvete pa dobijo tudi od patronažne medicinske sestre in socialne službe.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, svojci, vloga družine.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 3137; Prenosov: 842
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

78.
Kakovost življenja starostnika na podeželju
Barbara Ritonja, 2012, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja je tako kompleksen in zapleten fenomen, da zahteva holističen pristop preučevanja. Lahko ga opisujemo kot izražanje osebnih potreb, želja in interesov. Različne raziskave so pokazale, da je starostnikovo življenje kakovostno takrat, ko ima dobre medosebne odnose, pomoč in podporo bližnjih in kadar ima dobro zdravje in mobilnost. V diplomskem delu smo predstavili različne dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja starostnika na podeželju. Opisali smo spremembe in potrebe v starosti, oblike pomoči starostniku na domu in vlogo medicinske sestre pri svetovanju starostniku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem 50 starejših oseb na podeželju meseca januarja 2012. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako imajo starostniki urejene osnovne življenjske razmere in ali je starostnikom omogočena pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Zanimalo nas je tudi, ali so ekonomsko dovolj dobro preskrbljeni, da si lahko zagotovijo osnovne življenjske potrebe. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih živi kakovostno življenje, da imajo urejene bivalne razmere in pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Več kot tri četrtine anketiranih starostnikov ima zadovoljiv ekonomski status in lahko z lastnim dohodkom pokrijejo le osnovne življenjske potrebe. Vsi anketirani starostniki se vključujejo v različne aktivnosti in vzdržujejo stike z ljudmi. Za kakovostno življenje starostnikov je zelo pomembno spodbujati mlade ljudi za druženje z njimi, saj na ta način starejši ljudje dobijo občutek sprejetosti, spoštovanja in razumevanja.
Ključne besede: Kakovost življenja, starostnik, staranje, potrebe v starosti, medicinska sestra
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1810; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

79.
Prepoznavanje samomorilnosti pri pacientih z depresivno motnjo
Eva Martinčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Depresija je bolezen, ki povzroča motnjo v delovanju možganov, njene posledice pa se lahko kažejo na različne načine. Vedno deluje na človeka celostno, na njegovo razpoloženje, mišljenje, počutje in vedenje, na to kako posameznik vidi svet okoli sebe in kakšno mišljenje ima o sebi. Samomorilnost kot najtežji simptom depresije predstavlja med zdravstvenimi delavci težavo pri prepoznavanju le tega. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti koliko so medicinske sestre uspešne pri prepoznavanju samomorilnosti pri pacientih z depresivno motnjo. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj odprtega in polodprtega tipa. Anketo smo izvajali meseca decembra, 2014 v eni izmed psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji, v kateri so sodelovali zaposleni v zdravstveni negi. V raziskavo smo vključili 25 ustrezno izpolnjenih anket. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili program SPSS. Izvedli smo primerjavo dveh skupin udeležencev, in sicer mlajših in starejših ter moških in žensk. Rezultati raziskave: Rezultati raziskave so pokazali, da pri prepoznavanju samomorilnosti večina (64 %) anketirancev meni, da je včasih sposobna prepoznati pacienta s samomorilnimi težnjami, medtem ko 36 % anketirancev meni da je pacienta s samomorilnimi težnjami sposobna prepoznati vedno. Podatki so tudi pokazali, da so anketirani zaposleni v zdravstveni negi sposobni prepoznati tako pacienta z depresivno motnjo, kot pacienta s samomorilno težnjo, ter da se znaki pri teh dveh pacientih razlikujejo med seboj. Sklep: K boljšemu prepoznavanju samomorilnosti in s tem preprečevanju samomora bi vsekakor pripomogla večja osveščenost družbe, dodatna izobraževanja zdravstvenih delavcev ter dodatne raziskave na tem področju.
Ključne besede: depresivna motnja, samomorilnost, vloga medicinske sestre, vloga svojcev, komunikacija
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 619; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (742,46 KB)

80.
Odločitev za zdravljenje alkoholizma
Maja Nosan, 2012, diplomsko delo

Opis: Problem škodljive rabe in odvisnosti od alkohola je večplasten in zajema tako medicinske probleme kot tudi družinske, delovne, prometne, javnozdravstvene, pravne in druge posledice. Preden se odvisnik zave in je sposoben sam razmišljati o odvisnosti na način, ki bi mu omogočil, da se z njo spopade, traja zelo dolgo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljeni sindrom odvisnosti od alkohola, način kako se spopasti s to hudo odvisnostjo, dejavniki, ki vplivajo pri odločitvi za zdravljenje ter kako k zdravljenju pripomorejo svojci, medicinska sestra in delovno okolje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Raziskava, v kateri je sodelovalo 21 zdravljenih alkoholikov, je bila izvedena v mesecu januarju 2012. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval šestnajst vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so najpogostejši dejavniki, ki so vplivali na odločitev za zdravljenje, ali je anketirancem največja motivacija za zdravljenje družina ter kdo jim je bil v času zdravljenja v največjo oporo. Rezultati raziskave so pokazali, da so najpogostejši dejavniki, ki so vplivali na odločitev za zdravljenje težave, ki so se v največji meri pojavljale v družini. Največja motivacija za zdravljenje pa sta bila družina in partner.
Ključne besede: alkohol, odvisnost, zdravljenje, odločitev za zdravljenje, družina
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 1156; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici