| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 361
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije
Melanija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije ter vlogo medicinske sestre pri sprejemu. Izpostavili smo najpogostejše duševne bolezni, ki so razlog za sprejem pacienta na oddelek psihiatrije, timsko obravnavo pacienta ter komunikacijo medicinske sestre s pacientom ob sprejemu. Pomembno etično in pravno vprašanje je že sama hospitalizacija in zdravljenje proti volji, ter fizično oviranje pacienta. Pacient, ki je sprejet proti volji, ima določene pravice in dolžnosti, ki jih je potrebno upoštevati, zato smo predstavili tudi pravice pacienta, etične dileme ter določila Zakona o duševnem zdravju, ki se nanašajo na postopke samega sprejema. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je komunikacija med medicinsko sestro in pacientom in katere so aktivnosti v zdravstveni negi ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Ker si zakonodaja prizadeva omogočati strokovno obravnavo pacienta, me je zanimalo, katere novosti in kakšne spremembe, glede sprejema pacienta z duševno motnjo prinaša Zakon o duševnem zdravju. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ter metodi analize in sinteze domače in tuje literature. Ugotovili smo, da ima komunikacija v psihiatrični zdravstveni negi velik pomen, saj je ena od osnovnih orodij zdravstvene nege bolnika z duševno motnjo. Delo z bolnikom je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč bolniku. Namenjena je predvsem zadovoljevanju bolnikovih potreb, saj preko nje zaznavamo bolnikovo enkratnost, jo upoštevamo in se nanjo odzivamo. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša Zakon o duševnem zdravju, je zagovorništvo in pravica do zastopnika, ki se pojavlja tam, kjer je najbolj potreben - v kriznem stanju in pri prisilni hospitalizaciji. Zastopnik deluje izključno v korist in za zaščito pravic, svoboščin in interes ljudi, ki bodo v obravnavi.
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, sprejem pacienta, zdravstvena nega, komunikacija v zdravstveni negi, strokovni tim, pacientove pravice, zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 4262; Prenosov: 763
.pdf Celotno besedilo (834,56 KB)

62.
Alkoholni delirij in vloga medicinske sestre
Urška Osovniker, 2010, diplomsko delo

Opis: Alkoholizem je aktualen zdravstveni problem v našem okolju, saj je alkohol prisoten ter lahko dostopen skoraj povsod. Zloraba alkohola lahko pripelje do številnih težav. Uživanje alkohola vpliva na posameznikovo osebnost, medsebojne odnose, delovno sposobnost, telesno in duševno zdravje ter družbeni položaj. V diplomskem delu z naslovom, Alkoholni delirij in vloga medicinske sestre, smo s pomočjo slovenske in tuje literature predstavili problem alkoholizma. Podrobneje smo opisali posledice alkoholizma, alkoholni delirij ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta v alkoholnem deliriju. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2010, med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi na Oddelku za gastroenterologijo, v UKC Maribor. Ugotavljali smo ali zdravstvene delavce delo s pacienti v alkoholnem deliriju bolj obremenjuje, kot delo z ostalimi pacienti ter ali imajo dovolj znanja za obravnavo pacientov v alkoholnem deliriju. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci doživljajo delo s pacienti v alkoholnem deliriju bolj naporno, kot delo z ostalimi pacienti, saj se pri svojem delu srečujejo z najrazličnejšimi težavami. Izvedeli smo, da imajo dovolj znanja za obravnavo pacientov v alkoholnem deliriju, vendar bi se kljub temu večina od njih udeležila dodatnih seminarjev o posebnih varovalnih ukrepih.
Ključne besede: Ključne besede: alkoholizem, alkoholni delirij, zdravljenje, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2635; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

63.
DEPRESIJA IN STAROSTNIK
Petra Kodrič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predtavili depresijo pri starostniku.Opisali smo vzroke in simptome depresije.Prepoznavanje depresivnih motenj,vrste depresije ter zdravljenje.Prav tako je predstavljena depresija glede na specifična življenjska obdobja.Posebno pozornost smo namenili vlogi medicinske sestre pri obravnavi depresivnega pacienta.V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave,v katero so bili vključeni člani Društva upokojencev občine Poljčane.Raziskava je bila izvedena maja 2010.Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik,ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa.Pri 12 vprašanju smo uporabili Zungovo samoocenjevalno lestvico depresivnosti.Z raziskavo smo ugotavljali prisotnost depresivnosti med anketiranimi,občutek osamljenosti in ali obsataja razlika med pojavljanjem depresije pri moških in ženskah.Rezultati raziskave so pokazali,da se pri 30% anketiranih pojavljajo znaki depresije,vendar pogosteje pri ženskah kot pri moških.Skoraj polovica anketiranih se pogosto ali občasno počuti osamljeno,vendar v družbo ne zahaja kar ena tretjina anketiranih.
Ključne besede: depresija, osamljenost, starostnik, zdravljenje, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 4040; Prenosov: 875
.pdf Celotno besedilo (410,87 KB)

64.
Zdravstvena nega osebe s hudo stopnjo duševne manjrazvitosti
Martina Kramberger, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravstveno nego osebe s hudo stopnjo duševne manjrazvitosti. V teoretičnem delu smo opisali vlogo medicinske sestre pri delu z duševno manjrazvito osebo in predstavili aktivnosti in metode dela z duševno manjrazvitimi osebami. Predstavili smo stopnje duševne manjrazvitosti po mednarodni klasifikaciji duševnih motenj. Opisali smo tudi, kako lahko izboljšamo kakovost življenja tem osebam. Predstavili smo pomen komunikacije pri duševno manjrazvitih osebah. Predstavili smo tudi Socialno varstveni zavod Hrastovec. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, ki je potekala meseca avgusta 2010. V njej je bil vključen en stanovalec s hudo duševno manjrazvitostjo iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Potrebne podatke smo pridobili z opazovanjem stanovalca, iz negovalne anamneze, pregledom in analizo medicinske dokumentacije. O stanovalčevem stanju smo se tudi pogovarjali s člani negovalnega tima in s svojci. Ko smo pridobili ustrezne podatke, smo na podlagi študije primera izdelali individualni načrt zdravstvene nege in izpostavili aktualne in potencialne negovalne diagnoze. Ugotovili smo najpogostejše negovalne probleme in potrebo po zdravstveni negi. V zaključku obravnave smo ugotovili, da oseba potrebuje pomoč in veliko spodbude pri vseh življenjskih aktivnostih. Potrebuje motivacijo za sodelovanje pri večini življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: duševna manjrazvitosti, kakovost življenja, spoštovanje, vloga medicinke sestre, komunikacija, institucije.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1664; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (446,17 KB)

65.
Integracija pacientov z duševno motnjo v socialno okolje
Alja Tomazin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja integracijo pacienta z duševno motnjo v socialno okolje. Opisana je razdelitev duševnih motenj po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10), naloge medicinske sestre in patronažne medicinske sestre ter vloga subpsihiatričnih ustanov v obravnavi pacienta z duševnimi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med prebivalci Mežiške doline o sprejemanju pacientov z duševnimi motnjami. Podatki so pokazali, da se družba ne izogiba pacientov z duševno motnjo in jih sprejema. Prebivaci ne vedo, ali imamo v Sloveniji dovolj razvito zdravljenje duševnih motenj. Ravno tako so prepričani, da so mladi z duševno motnjo sposobni opravljati poklicno delo.
Ključne besede: pacient, rehabilitacija, integracija, stigmatizacija, duševne motnje.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1740; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (834,53 KB)

66.
Starostnikovo doživljanje prehoda iz domačega okolja v dom starejših občanov
Blaž Gotovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva je problem današnje družbe, saj število starostnikov intenzivno narašča, problemi, ki so povezani s staranjem, pa so čedalje bolj prisotni in očitni. Oskrba starejšega v večini primerov ni več v ožjem družinskem krogu, kot je to bilo nekoč. Veliko starostnikov zapusti domače okolje in nadaljnje življenje nadaljuje v domu starejših. Prehod iz domačega okolja v dom starejših v glavnem predstavlja veliko spremembo pri starejših na vseh področjih, tako na čustvenem, psihičnem, kot tudi fizičnem. V empiričnem delu smo raziskovali, kako močan stres so stanovalci doma starejših doživljali pri prehodu iz domače skupnosti v dom starejših občanov. Ugotoviti smo želeli, ali so se za odhod v dom starejših odločili samostojno, in kako težko so se prilagodili na novo okolje. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, podatke pa smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da prehod iz domače skupnosti v dom starejših občanov predstavlja za starostnike v polovici primerov močan stres, 22 % stanovalcev pa doživlja manjši stres, tako je zaradi prehoda v dom starejših občanov stresu izpostavljenih 77 % vseh anketiranih starostnikov. Stresu so bolj izpostavljene ženske, saj močan stres ob prehodu doživlja več kot polovica žensk in le nekoliko več kot tretjina moških. Raziskava je tudi pokazala, da se polovica starejših težko prilagaja novemu okolju in da se v 54 % niso sami odločili oditi v dom starejših občanov. Glavni razlog za prihod v dom starejših občanov je bila v 64 % bolezen, kar še dodatno podkrepi dejstvo, da je potrebna posebna pozornost zdravstvenega in negovalnega osebja pri individualni obravnavi v cilju lajšanja nastalega stresa ob doživljanju spremembe okolja.
Ključne besede: starostnik, staranje, dom starejših občanov, čustva, stres, doživljanje spremembe okolja.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 3099; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (577,08 KB)

67.
Spoštovanje etičnih načel pri obravnavi starostnika
Janja Roškar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili spoštovanje etičnih načel pri obravnavi starostnika v domovih za starejše. Opisali smo najpomembnejša etična načela v zdravstveni negi v skladu s Kodeksom etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ter predstavili pomen in načine ohranjanja dostojanstva, ter zasebnosti pri starostniku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v domu Danice Vogrinec Maribor in domu starejših- Sončni dom. V raziskavi je sodelovalo 60 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj, zaprtega in polodprtega tipa. Ugotoviti smo želeli kako in v koliki meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki ohranjajo dostojanstvo in zasebnost starostnikov v domu starejših, prav tako pa ugotoviti razloge za neupoštevanje etičnih načel pri obravnavi starostnika z vidika medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da več kot polovica anketiranih, upošteva želje, potrebe in vrednote starostnikov, s tem pa spoštuje njihovo dostojanstvo. Za ohranjanje le tega, starostnikom ponudijo možnost izbire v okviru njihovih sposobnosti. Kar 96,6 odstotkov anketiranih je mnenja, da je starostnikova zasebnost za ohranitev dostojanstva ključnega pomena, vendar pa ima 81,6 odstotkov anketiranih, težave z zagotavljanjem zasebnosti v domovih za starejše. Najpogostejši vzrok za neupoštevanje etičnih načel pri obravnavi starostnika, pa anketiranci navajajo, da je v pomanjkanju časa in kadra.
Ključne besede: etika, etična načela, starostnik, staranje, dom za starejše.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2757; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

68.
Družina in dementni starostnik
Lidija Ambrož, 2011, diplomsko delo

Opis: Demenca je bolezen starosti. Z naraščanjem starejše populacije narašča tudi število starostnikov, ki obolevajo za različnimi somatskimi in duševnimi obolenji med katerimi je najpogostejša demenca. Podatki kažejo, da po 90 letu starosti bolezen prizadene okrog 60% starostnikov. Ko starostnik ni več sposoben sam skrbeti zase, mu najprej priskoči na pomoč družina, ki pa mnogokrat nima dovolj moči in znanja, da bi lahko poskrbela za dementnega starostnika. Na koncu je namestitev v socialno varstveni zavod neizogibna. Medicinska sestra v socialno varstvenem zavodu ne prevzame odgovornosti samo do stanovalcev temveč je odgovorna tudi do najbližjih svojcev, ki velikokrat občutijo nemoč in osebni poraz, ker niso poskrbeli za svojo drago osebo. V diplomskem delu smo predstavili vidike staranja, podrobno smo opisali demenco, ter predstavili družino, ki se sooča s težavami katere so povezane z boleznijo. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi v socialno varstvenih zavodih ter predstavili vlogo medicinske sestre. V raziskovalnem delu smo na osnovi anketnega vprašalnika želeli ugotoviti kakšno je poznavanje demence med tistimi svojci, ki so za starostnika skrbeli, s kakšnimi težavami so se soočali v času bivanja v domačem okolju, ali so poiskali pomoč tudi zase, in ali poznajo programe pomoči, ki so namenjeni svojcem starostnikov z demenco. Ugotovili smo, da svojci sicer poznajo bolezen, vendar si želijo še dodatnih znanj. Med najpogostejše vzroke za namestitev v socialno varstveno ustanovo navajajo vedenjske motnje, spremenjeno osebnost ter nezmožnost, da bi lahko starostniku omogočili stalno prisotnost. Motnje, ki so posledica demence, pa kljub osveščanju še vedno v veliki meri povezujejo s samim procesom staranja.
Ključne besede: dementni starostnik, družina, socialno varstveni zavod
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2065; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (391,05 KB)

69.
OBRAVNAVA PACIENTA S PSIHOZO
Sabrina Majcen, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pacienta s psihozo, pri katerem se kažejo problemi pri vsakodnevnem funkcioniranju zaradi številnih dejavnikov, ki so povezani s samo boleznijo. V teoretičnem delu je zajeta opredelitev psihoze, vrste psihotičnih motenj, znaki in simptomi ter načini zdravljenja. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi pacienta s to boleznijo ter kakovosti življenja. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo študije primera pri pacientu, obolelem za psihozo, kjer smo ugotavljali najpogostejše negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Podatke o pacientu smo zbrali s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po Marjory Gordon. Raziskava je bila izvedena na Oddelku za Psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centera Maribor, januarja 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri obravnavanem pacientu najpogosteje pojavljajo negovalni problemi pri naslednjih življenjskih aktivnostih: odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja, prehrambeni in metabolični procesi, izločanje, fizična aktivnost, počitek – spanje, kognitivni procesi, zaznavanje samega sebe ter družbena vloga in medosebni odnosi. S pomočjo raziskave smo prav tako ugotovili, da obravnava pacienta po 11-ih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon omogoča celovito zdravstveno nego.
Ključne besede: psihoza, zdravstvena nega, psihotična motnja, medicinska sestra, kakovost življenja
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2475; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (866,36 KB)

70.
Etičnost in darovanje organov
Manuela Claudia Vidrih, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali transplantacijsko dejavnost in glede na to, da nenehno in povsod primanjkuje dovolj človeških organov in tkiv za presajanje, smo z raziskavo ugotavljali tudi opredeljenost ljudi za posmrtno darovanje. Natančneje je opredeljen pojem etike, saj se pri transplantacijski dejavnosti porajajo številna etična vprašanja. Ob tem je predstavljeno še etično načelo avtonomije, ki daje posamezniku pravico, da sam odloča o sebi. Posebno poglavje je namenjeno tudi predstavitvi zakonske podlage za darovanje organov. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana - Interna klinika decembra 2010. Razdelili smo 100 anonimnih anketnih vprašalnikov, od tega 50 med zdravstvene delavce in 50 tistim, ki ne delajo kot zdravstveni delavci. Z vprašalnikom, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa, smo želeli ugotoviti, ali je pripravljenost za posmrtno darovanje med zdravstvenimi delavci večje kot med tistimi, ki niso zdravstveni delavci; kateri so glavni razlogi proti odločitvi za darovanje organov in ali vera vpliva pri odločitvi o posmrtnem darovanju organov. Rezultati so med drugim pokazali, da so zdravstveni delavci manj pripravljeni za darovanje organov, saj bi se za to odločilo 67 % zdravstvenih delavcev in 73 % anketirancev, ki niso zaposleni kot zdravstveni delavci. Izkazalo se je tudi, da informiranost le delno vpliva na darovanje organov; na odločitev o posmrtnem darovanju pa vpliva vera, in sicer so verni ljudje manj pripravljeni postati darovalci. Ne nazadnje pa je raziskava še pokazala, da večina meni, da je odločitev o morebitnem posmrtnem darovanju stvar vsakega posameznika.
Ključne besede: transplantacija, darovanje organov, etičnost, možganska smrt, avtonomija
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 2813; Prenosov: 605
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici