| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 361
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Obravnava otrok s hiperkinetično motnjo
Sanja Težak, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: V diplomskem delu je predstavljena obravnava otrok s hiperkinetično motnjo. Je najpogostejša duševna motnja otrok, ki ima svoj začetek v zgodnjem otroštvu. Hiperkinetično motnjo opredeljujejo: pomanjkljiva pozornost, hiperaktivnost ter impulzivnost. Pogosta simptoma hiperkinetične motnje sta otrokova nemirnost in pretirana gibalna dejavnost. Za postavitev diagnoze mora otrok kazati simptome vsaj šest mesecev v dveh različnih situacijah oziroma okoljih. Strokovnjaki kot obliko pomoči otroku s hiperkinetično motnjo priporočajo psihostimulanse kot terapijo, s katero se minimalizirajo otrokove težave. Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer je s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavljena hiperkinetična motnja in obravnava otrok pri nas in v tujini. Predstavljena je vloga medicinske sestre pri obravnavi otroka s hiperkinetično motnjo. Podrobneje je opisano delo in naloge medicinske sestre v pedopsihiatričnem dispanzerju ter vključevanje in sodelovanje staršev v obravnavi otroka s hipekinetično motnjo. Razprava in zaključek: Delo in naloge medicinske sestre v pedopsihiatričnem dispanzerju so zelo pomembne, saj je ravno medicinska sestra prva oseba, ki se sreča z otrokom in njegovimi starši. V času otrokove obravnave mora v čim večji meri spoznati otroka in njegovo družino ter prepoznati morebitne telesne in duševne stiske. Vzpostaviti mora znati partnerski odnos med otrokom, družino in zdravstveni delavci, saj vse to pripomore k čim uspešnejšemu reševanju problemov. Obravnava otroka s hiperkinetično motnjo se bistveno ne razlikuje pri nas in v svetu, gre le za razliko v diagnostičnih praksah. Otrok s hiperkinetično motnjo potrebuje veliko spodbude, pozornosti in motivacije. Hitro prepoznavanje in zdravljenje omilijo simptome težav, značilne za hiperkinetično motnjo. Pravi pristop staršev, učiteljev in bližnjih pa otroku pomagajo pri nadziranju lastnega vedenja in s tem večje samozavesti.
Ključne besede: hiperkinetična motnja, otrok, medicinska sestra, starši, pedopsihiatrična zdravstvena nega, obravnava, pedopsihiatrični dispanzer
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1821; Prenosov: 595
.pdf Celotno besedilo (760,20 KB)

92.
Obvladovanje stresa na delovnem mestu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika
Ksenija Benčuk, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres pri delu postaja vse bolj pereč problem sodobne družbe. Medicinska sestra in zdravstveni tehnik se pri svojem delu srečujeta z vrsto stresorjev. Ne prepoznava in neobvladovanje le teh puščata kvarne posledice na psihofizičnem zdravju zaposlenega, kar ima negativne posledice tudi za organizacijo. V diplomskem delu so zajete vrste stresa, simptomi, ter vzroki in posledice stresa. Predstavljene so učinkovite strategije obvladovanja stresa. V raziskovalnem delu smo ugotavljali, kako se medicinske sestre in zdravstveni tehniki soočajo z obremenitvami in na kakšen način obvladujejo stresne situacije. Raziskovalna metodologija: Raziskava, ki je bila opravljena decembra 2012 je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo anketnega vprašalnika, ki je zajemal 13 vprašanj zaprtega in polzaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 90 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na različnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo na to, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresnim situacijam. Za soočanje z delovnimi obremenitvami uporabljajo strategije, s katerimi učinkovito obvladujejo stresne situacije. Slabše pa obvladujejo lasten življenjski slog in delovno okolje. Sklep: Obvladovanje stresa se prične s prepoznavo vzroka stresa. Potrebno se je z njim soočiti in ga obrniti sebi v prid, saj se le tako njegov škodljiv vpliv ne odraža na zdravju zaposlenih. Delovna organizacija lahko s svojim delovanjem doprinese k bolj zdravemu delovnemu okolju z uvedbo različnih programov za obvladovanje stresa, ki zaposlenim nudijo podporo in pomoč pri razvijanju lastnih metod obvladovanja stresa. Odgovornost za svoje življenje in zdravje pa nosi vsak sam in rešitev je lahko že v preprosti preusmeritvi lastnih misli.
Ključne besede: Stres, stres na delovnem mestu, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 2008; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

93.
PREPOZNAVANJE IN IZRAŽANJE BOLECINE PRI OSEBAH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Klavdija Debelak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem smo predstavili prepoznavo in izražanje bolečine pri osebah z motnjo v duševnem razvoju. Opisali smo značilnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju ter bolečino. Posebno poglavje smo namenili izražanju in prepoznavi bolečine pri osebah z motnjo v duševnem razvoju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v posebnem socialno-varstvenem zavodu CUDV-Črna na Koroškem. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašanja za prepoznavo bolečine pri osebah z motnjo v duševnem razvoju na podlagi vedenjskih sprememb smo povzeli in priredili na podlagi vprašalnika NCCPS (Non-Communicating Children's Pain Checklist) avtorice Lynn Brau. V raziskavi je sodelovalo 41 članov strokovnega tima. Želeli smo ugotoviti, kako člani strokovnega tima prepoznajo izraženo bolečino pri osebah z motnjami v duševnem razvoju. Bistvene ugotovitve so pokazale, da je možno razbrati bolečino iz posameznikovega obnašanja ter da ima odnos med osebjem in posameznikom velik vpliv na prepoznavo bolečine. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da člani strokovnega tima najpogosteje prepoznajo bolečino na osnovi vedenjskih sprememb kot so stokanje, ječanje, razdražljivost, odmikanje in občutljivost prizadetega dela telesa. Ugotovili smo, da je potrebno za slovenski prostor razviti orodje, ki bo pomagala strokovnemu timu prepoznati bolečino ter izobraziti kader za učinkovito obvladovanje bolečine pri tej ranljivi populaciji ljudi.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, bolečina, obvladovanje bolečine
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1085; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (795,63 KB)

94.
VPLIV STRESA NA OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE
Marta Padežnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stresne situacije predstavljajo del našega vsakdana, še posebej pa smo negativnim vplivom stresa izpostavljeni na delovnem mestu, kjer po večini preživimo tretjino svojega življenja. V diplomskem delu smo opisali stres ter vpliv stresa na posameznika. Opisali smo problematiko izgorelosti, osredotočili pa smo se tudi na doživljanje stresa pri operacijskih medicinskih sestrah ter strategije za učinkovito obvladovanje le tega. Namen raziskave: Z raziskavo smo želeli ugotovili, kaj povzroča stresne situacije med operacijskimi medicinskimi sestrami, kakšen vpliv ima stres na njihovo delo ter kako se stresom spoprijemajo na delovnem mestu. V raziskavi nas je zanimalo tudi, kateri načini bi po njihovem mnenju pripomogli k zmanjšanju stresnih situacij na delovnem mestu. Metodologija raziskovanja: Kot instrument raziskave smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki se je vseboval 12 vprašanj zaprtega in 3 vprašanja polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedi decembra 2012 v operacijskem bloku UKC Maribor med 50 člani negovalnega tima, kar predstavlja polovico vseh članov negovalnega tima, ki so zaposleni v operacijskem bloku. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu anketiranih operacijskih medicinskih sester predvsem slabi medsebojni odnosi med zaposlenimi, časovni pritiski, hiter tempo dela, slaba organizacija in pomanjkanje informacij. Nadalje smo ugotovili, da anketiranci kot neposredni vpliv stresa na delovnem mestu občutijo v obliki razdražljivosti, pri tem navajajo tudi težave s koncentracijo. Raziskava je pokazala tudi, da si pri soočanju s stresom pogosto določijo prednostne naloge ali se poskušajo umiriti in zadevo dobro premisliti, določeni anketiranci si stresne situacije na delovnem mestu omilijo tako, da si vzamejo odmor. Sodelujoči v raziskavi vidijo priložnosti za zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu predvsem v boljši organizaciji in v večji kadrovski zasedbi. Sklep: Delo operacijskih medicinskih sester je izredno dinamično in naporno. Pri svojem delu sodelujejo z različnimi strokovnjaki medicinske in zdravstvene stroke, zato se morajo znati prilagajati v prid nemotenega in kakovostno opravljenega dela različnim zahtevam in potrebam posameznikov multidisciplinarnega tima. Na delo operacijskih medicinskih sester vsekakor vpliva tudi specifika dela v operacijskih dvoranah, kjer se le-te dnevno srečujejo z izpostavljenostjo različnim virom sevanj, možnim okužbam, urezninam ter delom z hudo bolnimi in prizadetimi pacienti. K stresnosti dela operacijskih medicinskih sester v veliki meri prispevajo obsežni in zahtevni operativni programi, premalo kadra, slaba organizacija in nemalokrat nekolegialni odnosi med člani negovalnega tima. K zmanjševanju stresa bi v veliki meri pripomogla tudi boljša organizacija dela ter večja kadrovska zasedba, v prid česar govori tudi raziskava, ki smo jo izvedli.
Ključne besede: stres, zdravstvena nega, operacijska medicinska sestra, obvladovanje stresa
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1410; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

95.
Seznanjenost mladih s problemom motenj hranjenja
Denis Munda, 2013, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki prizadenejo dušo in telo osebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje težave s tem, da spremeni odnos do hrane in hranjenja. V prvem delu diplomskega dela smo opisali vrste in vzroke motenj hranjenja, prav tako smo našteli in opisali posledice ter zdravljenje motenj hranjenja in na koncu še preventivo, zdravstveno vzgojo ter vlogo medicinske sestre pri zdravljenju motenj hranjenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave pridobljeni z anketo. Z njo smo želeli ugotoviti, kako so mladostniki seznanjeni s problemom motenj hranjenja. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot instrument raziskave uporabili vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 30 rednih in 30 izrednih študentov. Raziskava je bila izvedena meseca oktobra 2012. Dobljene podatke smo analizirali in prikazali v obliki grafov. Po rezultatih raziskave smo prišli do ugotovitve, da so študentje zdravstvene nege seznanjeni s problemom motenj hranjenja.
Ključne besede: motnje hranjenja, medicinska sestra, mladostnik, vzroki, zdravljenje.
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1280; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

96.
Spolna zloraba otrok in zdravstvena nega
Rosana Turčin, 2013, diplomsko delo

Opis: Spolna zloraba otroka ni le spolni odnos z otrokom, temveč gre za mnoga dejanja, ki so za otroka neprijetna in se jim kot povsem nemočen udeleženec, ne more zoperstaviti. Spolna zloraba je veliko bolj prikrita, kot katerokoli drugo nasilje, saj otrok ne razume, kako nihče ne opazi, kaj se mu dogaja preko znakov in sporočil, ki jih oddaja. V diplomskem delu je predstavljen problem spolne zlorabe otrok pri nas in po svetu ter vloga zdravstvene nege. Za boljše razumevanje problema smo predstavili oblike in proces odkrivanja spolne zlorabe otrok, izpostavili vlogo zdravstvene nege, opisali prepoznavanje in vrste pomoči spolno zlorabljenim otrokom v Sloveniji in izpostavili zakonsko zaščito otrokovih pravic. Prav tako smo predstavili obravnavo spolno zlorabljenega otroka na Nizozemskem. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kjer smo s pomočjo domače in tuje strokovne literature ter virov svetovnega spleta, podrobneje predstavili tematiko spolne zlorabe otrok. Uporabljena literatura se je iskala s pomočjo podatkovne baze American Psychiatric Association, sistema Cobiss in svetovnega spleta. Glede na zastavljena raziskovalna vprašanja smo ugotovili, da spolna zloraba otrok v naši družbi še vedno velja za tabu, med tem, ko je za zaščito otrokovih pravic dobro poskrbljeno. Otroka, ki je bil spolno zlorabljen je mogoče prepoznati po najrazličnejših znakih in določenem vedenju, ki ga prej nikoli ni kazal. Vloga medicinskih sester je v okviru njihovega poklica, kjer se soočajo s spolno zlorabljenimi otroki, nepogrešljiva, prav tako pa ima izreden pomen pri pomoči do okrevanja spolno zlorabljenega otroka in njegove družine izkustvena družinska terapija, ki poteka po vzorcu Kemplerjevega inštituta na Nizozemskem.
Ključne besede: spolna zloraba otrok, medicinska sestra, zdravstvena nega, pomoč, obravnava
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1148; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (412,19 KB)

97.
Svoboda odločanja o cepljenju
Sanja Nakić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali temo z naslovom Svoboda odločanja o cepljenju. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti cepljenje ter njegovo vlogo in pomen za posameznika in skupnost ter proučiti možnosti svobodnega odločanja o cepljenju in utemeljiti, ali je racionalno dopustiti to možnost. Metodi, ki smo ju uporabili pri pisanju naloge, sta deskriptivna ali opisna metoda ter analiza podatkov. Predstavili smo bolezni, proti katerim cepimo v Republiki Sloveniji, cepljenje in njegov pomen ter cepiva in njihovo varnost. Izpostavili smo etične dileme povezane s cepljenjem in varnostjo le tega ter proučili in analizirali možnosti svobodnega odločanja o cepljenju. V diplomskem delu smo raziskali dobre in slabe strani svobodnega odločanja o cepljenju ter samo možnost o svobodnem cepljenju. V sklopu diskusije smo ugotovili več dobrih in slabih strani svobodnega odločanja o cepljenju, med katerimi bi bilo potrebno postaviti črto, ki bi eno in drugo stran uravnotežilo. Na koncu diplomskega dela se nam je odprlo veliko nerazrešenih, novih vprašanj povezanih z dopustitvijo možnosti svobodnega cepljenja, ki bi lahko mnogo vplivala na razrešitev te dileme.
Ključne besede: Etika, cepiva, dilema, pravica, bolezen.
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1262; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (545,68 KB)

98.
Nadomestno materinstvo pri nas in po svetu
Urša Deban, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvoj novih, sodobnih reproduktivnih tehnik je omogočil uporabo nadomestnega materinstva, ki ga uporablja čedalje več parov, pa tudi posameznikov po celem svetu. Sedaj lahko tudi ženske brez maternice dobijo otroka, ki je genetsko povezan z njimi. V delu smo ugotavljali, kaj sploh je nadomestno materinstvo, kdo sodeluje v tem procesu ter zakaj, zakonske omejitve pri nas in po svetu in kako v tem procesu ravna medicinska sestra. Pregledali smo strokovna dela različnih avtorjev ter slovensko in tujo zakonodajo, ki obravnava to področje. Primera nadomestnega materinstva v Sloveniji nismo zasledili, v zakonodaji pa je ta praksa onemogočena. V nekaterih drugih državah je dovoljeno vsem, spet drugje je dovoljeno samo določeni populaciji, ali pa so dovoljene samo nekatere oblike nadomestnega materinstva. Medicinska sestra, ki se v tem procesu znajde, mora upoštevati vse etične in zakonodajne predpise. Tema je sicer precej raziskana, vendar se vedno znova odpirajo nova vprašanja o etični in moralni sprejemljivosti te prakse.
Ključne besede: Ključne besede: nadomestno materinstvo, zakonodaja, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1083; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (853,30 KB)

99.
Način življenja bolnika z ulceroznim kolitisom
Alenka Jerič, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pri vsaki kronični bolezni je poleg težav, ki so povezane z boleznijo, nadvse pomembna kakovost življenja bolnikov. Bolniki z ulceroznim kolitisom sodijo v skupino kroničnih bolnikov, katerih kakovost življenja je izrazito okrnjena. Pogosto imajo bolniki slabšo samopodobo, se ne spopadajo samo z bolečino, ampak tudi s psihičnimi in socialnimi posledicami bolezni, zato so zaradi različnih težav, ki jih prinaša bolezen, manj dejavni, ne le telesno, temveč tudi širše družbeno. Pomembno vlogo pri obravnavi bolnika ima medicinska sestra, predvsem z zdravstveno-vzgojnim delom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 20 pacientov z obolenjem ulceroznega kolitisa, kateri se zdravijo v gastroenterološki ambulanti v Splošni bolnišnici Celje. Dobljene podatke smo ponazorili z grafi ter jih računalniško obdelali. Raziskava je potekala v maju in juniju 2012. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da imajo bolniki z ulceroznim kolitisom največ težav v službi ter pri socialnih interakcijah, kot so navezovanje stikov in podpora družine. Bolniki so motivirani za zdrav način življenja, v največji meri so spremenili prehranjevalne navade, prilagodili so fizično aktivnost svojim zmožnostim, zmanjšali so stres. Najpogostejši dejavniki, ki privedejo do ponovnega izbruha bolezni so stresne situacije ter določena vrsta hrane. Sklep: Zelo pomembno je, da se bolniki čim prej sprijaznijo s svojo boleznijo, jo spoznajo, se z njo naučijo živeti ter se pri tem poskušajo držati smernic zdravega načina življenja. Vsak človek je individuum zase, zato naj sam oceni najboljši način za sproščanje in odpravo znakov bolezni in stresa ter si tako zagotovijo notranje ravnovesje.
Ključne besede: kakovost življenja, ulcerozni kolitis, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 843; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

100.
Skrb za starejše v referenčni ambulanti
Monika Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi porasta kroničnih bolezni v starosti in staranja prebivalstva se v referenčni ambulanti posveča posebna pozornost starejšim osebam. V referenčni ambulanti, diplomirana medicinska sestra sodeluje pri zgodnjem odkrivanju kroničnih bolezni, izvaja zdravstveno vzgojno delo ter tesno sodeluje z zdravnikom in ostalimi strokovnimi delavci v skrbi za zdrav način življenja starejših.V diplomskem delu smo predstaviti vlogo referenčne ambulante v skrbi za starejše kronično bolne ter z raziskavo ugotavljali kakšen je življenjski slog starejših in katera kronična obolenja so najpogostejša pri tistih starejših, ki so bili obravnavani v referenčni ambulanti.
Ključne besede: starostnik, kronične bolezni, življenjski slog, medicinska sestra, referenčna ambulanta
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1111; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (602,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici