1. Pametni pomočnik za vožnjo po dirkaški stezi na operacijskem sistemu androidMarko Watzak, 2021, diplomsko delo Opis: Že vse odkar se je človek trudil naučiti stroj določenih veščin predvidevanja in lastne inteligence, je tukaj prisotno strojno učenje. Nemalo kdo je že velikokrat poprej prišel na misel, da bi lahko z uporabo strojnega učenja izboljšali različne športe, med drugim tudi avtomobilske. V tem diplomskem delu smo podali namen, kjer lahko skupaj s strojnim učenjem poskusimo izboljšati vožnjo posameznika na dirkaški stezi in to uspešno zabeležiti ter predstaviti na človeku razumljiv način. V našem delu smo opisali načine za reševanje problema, podali razvojna okolja in tehnologijo ter prikazali izsledke. Analizo vožnje je bilo mogoče uspešno izvesti in uspešno interpretirati dobljene rezultate v različnih scenarijih.
Ključne besede: OBD, OBD II, strojno učenje, Java, Android
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 19; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,37 MB) |
2. Izdelava spletne platforme množičnega financiranja in donatorstva za spodbujanje podjetništva v osnovnih šolahPetra Kmetič, 2020, magistrsko delo Opis: Podjetništvo se tako v osnovnih kot tudi srednjih šolah počasi vpeljuje na seznam izbirnih krožkov in ponudbo na šolah. V okviru magistrskega dela smo izdelali model prototipa slovenske platforme za množično financiranje in zbiranje donatorskih surovin za razvoj. S pomočjo spletne platforme smo želeli otrokom omogočiti, da opišejo svoje ideje, dodajo slikovni material in del poslovnega načrta ter zaprosijo za materiale, mentorstvo ali denar, ki ga potrebujejo pri realizaciji ideje; mentorjem in staršem smo želeli podati nekaj informacij pravnega značaja, da bi vedeli, na kakšen način lahko donatorska sredstva prejmejo; donatorjem ali drugim investitorjem pa smo želeli omogočiti vpogled v projekte in ponuditi možnost sodelovanja z uporabniki.
Ključne besede: spletna platforma, množično financiranje, podjetništvo
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 17
Celotno besedilo (4,20 MB) |
3. Potencial uporabe samoojačitvenega učenja za pametni nabiralnik Direct4.meEva Smolak, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu, izdelanem pod mentorstvom podjetja Kivi Com d.o.o., smo preučili samoojačitveno učenje, metode samoojačitvenega učenja, globoko samoojačitveno učenje in nevronske mreže. Prav tako smo na kratko opisali priljubljena ogrodja samoojačitvenega učenja in izdelali simulator sistema Direct4.me, kjer smo implementirali postopek dostavljanja in prevzemanja paketov oziroma odpiranja paketnikov. Simulator smo ustvarili v programskem jeziku C#, za izdelavo, učenje in uporabo nevronske mreže pa smo uporabili Python in knjižnico Scikit-learn. Na podlagi simulatorja in nevronske mreže smo preučili potencial uporabe samoojačitvenega učenja v sistemu Direct4.me.
Ključne besede: samoojačitveno učenje, Direct4.me, umetna inteligenca
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 285; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. Izračun donosnosti naložbe v sistem upravljanja identitet in pravic dostopaSašo Kolac, 2020, magistrsko delo Opis: V tej magistrski nalogi pregledamo osnove upravljanja uporabniških pravic in identitet, ter
se podrobneje spustimo v izračun donosnosti naložbe v takšne sisteme. Ugotovimo kje in
kako pridobiti potrebne podatke in kako jih uporabiti pri izračunih. Opravimo dejanske
izračune in primerjamo rezultate, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, če se takšen sistem
v našem okolju splača in v kolikšnem času se nam investicija povrne. Predstavimo tudi
spletno aplikacijo, katera nam avtomatizira približek izračuna z le nekaj potrebnimi
osnovnimi podatki.
Ključne besede: upravljanje dostopa, upravljanje identitet, One Identity Manager, izračun
donosnosti
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. Vloga endoskopskega ultrazvoka in protivnetnih citokinov pri pojasnitvi etiologije in potekaakutnega pankreatittisaDavorin Ćeranić, 2019, doktorska disertacija Opis: Izhodišča in namen raziskave
Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje tkiva trebušne slinavke. Prizadene tako bližnje kot oddaljene organe, lahko poteka kot blago vnetje ali kot hudo, z zapleti, ko je potrebno intenzivno zdravljenje. Namen raziskave je bil opredeliti etiologijo obolenja s slikovnimi metodami, vključno z endosonografijo, napovedati potek bolezni z vnetnimi pokazatelji, določitvijo interlevkinov (IL) IL-6, IL-8, IL-10 ter uporabo napovednih točkovnih sistemov.
Bolniki in metode
V raziskavo smo vključili bolnike, ki smo jih zdravili zaradi akutnega vnetja trebušne slinavke v obdobju od maja 2012 do januarja 2015 in so izpolnjevali vključitvene kriterije: značilno klinično sliko, trikratni porast aktivnosti serumske amilaze/lipaze in/ali potrditev s slikovnimi preiskavami. Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 36/11/09). Bolnikom smo v prvih 24-tih urah po sprejemu in nato čez 48 ur odvzeli dodatne krvne vzorce za določitev interlevkinov ter razširjene laboratorijske preiskave. Zdravljenje je potekalo v skladu s smernicami in priporočili slovenskega gastroenterološkega združenja ter mednarodnih zdravniških združenj (ESGE, AGA). Opravljena je bila statistična analiza in inteligentna analiza podatkov s tvorjenjem napovednega modela.
Rezultati
V končno analizo smo uvrstili 117 bolnikov, prevladovali so moški, v 59 % (69/117), žensk pa je bilo 41 % (48/117). Povprečna starost bolnikov je bila 62,5 let, v razponu 22-91 let, SD 15,4 let. Žolčni kamni so bili najpogostejši vzrok za akutni pankreatitis, v 56 %; alkohol v 33 % in v 14 % ostali vzroki. Po Ransonovem točkovanju in BISAP lestvici je večina bolnikov (81 %) sodila v skupino z blagim potekom vnetja, pri ostalih (19 %) pa je bil potek težji. Le trije bolniki, 2,5 % (3/117) so umrli zaradi večorganske odpovedi. Razvoj psevdociste smo potrdili pri 11 % bolnikov. Pred ERCP smo vsem bolnikom endosonografsko potrdili holedoholitiazo. V analizi smo ugotavljali največjo napovedno vrednost IL-6 ob sprejemu AUC 0.782, pri mejni vrednosti IL-6=70.05 je občutljivost 0.80 in specifičnost 0.701, ob kontroli je AUC 0.835, pri mejni vrednosti IL-6=35.1 je občutljivost 0.867 in specifičnost 0.75. Ob primerjavi količnika IL-6/IL-10 ob sprejemu, in količnika IL-6/IL-10 ob kontroli, ima višjo napovedno vrednost količnik ob kontroli, AUC=0.789. Pri mejni vrednosti količnika 7.2, je občutljivost 0.667 in specifičnost 0.663.
Zaključek
Kljub sodobnim postopkom zdravljenja, imajo bolniki s hudo potekajočim AP, še vedno pomembno število zapletov. Žolčni kamni in alkohol sta najpogostejši vzroka AP v skupini naših bolnikov. V naši raziskavi smo potrdili vrednost določanja IL-6, IL-8 in IL-10 ob sprejemu in kontroli za napoved poteka bolezni, endosonografija pa je učinkovita slikovna metoda za pojasnitev etiologije. Z napovednimi modeli lažje napovemo potek AP, še posebej ob podpori s sodobnimi laboratorijskimi metodami in endoskopsko-radiološkimi slikovnimi preiskavami.
Ključne besede: akutni pankreatitis, vnetni pokazatelji, prognoza z napovednim modelom, provnetni in protivnetni interlevkini, endosonografija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 499; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,21 MB) |
6. Implementacija generične mobilne aplikacije za pametni nabiralnikDavid Pešl, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo različna področja, ki smo jih spoznali v času študija, predvsem spletne tehnologije (Html5, JavaScript, JQuery, Ajax, Css3 ...) in tudi tista področja, ki nam niso najbolj znana - kjer moramo znanje utrditi ali pridobiti (Microsoft Visual Studio, C#, MySQL …) To so predvsem področja o poznavanju okolja za razvoj medplatformskih mobilnih aplikacij (PhoneGap).
Cilj diplomske naloge je ustvariti izdelek oziroma aplikacijo, ki je namenjena tistim logistom, ki svojih aplikacij nimajo ali pa jih ne bodo prilagodili za uporabo platforme Direct4.me (odpiranje nabiralnika itd.).
Diplomsko delo je razdeljeno na sedem poglavij. V drugem poglavju smo na kratko povzeli odnos današnje družbe do mobilnih naprav, predstavili idejo za samo aplikacijo in razne priloge (oris projekta pametni nabiralnik “Direct4.me”) ter predstavili podjetje Kivi Com d.o.o. Tretje poglavje je namenjeno teoretični predstavitvi o mobilnih napravah in aplikacijah ter operacijskih sistemih le-teh, četrto pa govori o izobraževalnih tehnologijah, ki smo jih uporabili pri izdelavi naše aplikacije (o tehnologijah za razvoj medplatformskih aplikacij, o predstavitvi orodja PhoneGap, QR kodi, o formatih zvočnih datotek). Peto poglavje je namenjeno praktičnemu delu (zasnovi rešitve, opisu delovanja rešitve, tehnološki arhitekturi in zaslonskim posnetkom aplikacije), šesto in sedmo poglavje sta namenjeni sklepu, virom in literaturi diplomske naloge.
Ključne besede: Android, mobilna, hibridna, aplikacija, pametni, nabiralnik, PhoneGap
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 610; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,25 MB) |
7. |
8. Uporaba podatkov iz nosljivih naprav za optimizacijo izvedbe opravilMitja Sanković, 2019, diplomsko delo Opis: In the thesis, we showed the development of a mobile application for mobile devices that
use the Android operating system. We explained the shortest route problem explained
some of the various implementations and their differences. We presented the use of the
GPS module for retrieving the users location and its implementation in the shortest route
algorithm of choice. The application also demonstrates the communication between the
device and a server for registering users and saving of the created tasks. For the
implementation of the application we used Java for Android while the server side was
implemented using the Django Framework which is written in Python.
Ključne besede: Android, genetski algoritem, mobilne naprave, opravila, najkrajša pot
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 509; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,62 MB) |
9. Avtomatsko načrtovanje in vrednotenje klasifikacijskih cevovodov v bioinformatikiIztok Fister, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča in namen: Velikokrat na bioinformatskih podatkih izvajamo klasifikacijo, tj. razvrščanje elementov, predstavljenih z značilnicami, v enega od vnaprej določenih razredov. Sam postopek klasifikacije je zelo kompleksen, saj sestoji iz preprocesiranja podatkov, izbire klasifikatorske metode in optimizacije hiperparametrov. Zaradi kompleksnosti vse tri omenjene korake združujemo v t. i. klasifikacijske cevovode, katere morajo uporabniki, ki niso specialisti na področju strojnega učenja, načrtovati ročno. Ta postopek je časovno zelo zapleten, v določenih primerih pa se ne uspemo približati optimalni rešitvi.
Raziskovalna metodologija: Avtomatski razvoj in vrednotenje klasifikacijskih cevovodov smo donedavno reševali s pomočjo genetskega programiranja (angl. Genetic Programming, krajše GP), kjer posameznike predstavimo z drevesnimi strukturami. V tem magistrskem delu predlagamo novo rešitev za reševanje omenjenega problema s pomočjo stohastičnih populacijskih algoritmov po vzorih iz narave, kjer so posamezniki predstavljeni kot vektorji realnih števil.
Rezultati: Rezultati na bioinformatskih podatkovnih množicah dokazujejo, da so stohastični populacijski algoritmi po vzorih iz narave enostavni za uporabo in hkrati učinkoviti za avtomatski razvoj klasifikacijskih cevovodov.
Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da predlagana metoda omogoča uporabo poljubnega stohastičnega populacijskega algoritma po vzorih iz narave za avtomatsko načrtovanje klasifikacijskih cevovodov, kjer so posamezniki predstavljeni kot vektorji realnih števil.
Ključne besede: algoritmi po vzorih iz narave, AutoML, diferencialna evolucija, klasifikacija, optimizacija
Objavljeno: 16.08.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. Proces vodenja bolnika s srčnim popuščanjem ob uporabi telemedicine v splošni bolnišnici Slovenj GradecMarija Potočnik, 2018, magistrsko delo Opis: Bolezen srčnega popuščanja sodi med kronične bolezni, kjer število bolnikov strmo narašča. Bolezen ni ozdravljiva, zato je pomembno uspešno vodenje bolnika za kakovostno življenje z boleznijo vse do smrti. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (SB-SG) imamo »standardno« obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (SP), urejeno na najvišjem nivoju v Sloveniji. K temu pripomore specialistična Ambulanta za srčno popuščanje, ki deluje v SB-SG od 2007. V njej so bolniki s SP deležni nadstandardne obravnave. Kot novost pri njihovi obravnavi je SB-SG leta 2014 uvedla dodatno – telemedicinsko (TM) obravnavo, s pomočjo katere so bolniki še aktivnejše vključeni v proces obvladovanja bolezni. Z njo bolnika spremljamo »na daljavo« in ga dodatno podpiramo pri samozdravljenju v domačem okolju. Pokazalo se je, da ima TM spremljanje in podpora pozitivne klinične učinke in da je mogoče z njo drastično vplivati na pogostost in dolžino hospitalizacije bolnikov s SP.
V zaključnem delu smo kot raziskovalno okolje izbrali TM center CEZAR v SB SG, ki je edini TM center v Sloveniji in predstavlja novost tako pri nas kot v evropskem merilu. Izdelali in primerjali smo »standardni« proces obravnave bolnika s SP v Ambulanti za SP v SB-SG ter proces, v katerem je v standardno obravnavo vključena še TM podpora.
Ugotovili smo, da storitve TM le dopolnjujejo standardni model zdravljenja, ki ostaja v osnovi enak. TM storitve le prispevajo k bolj optimalni obravnavi bolnikov s SP. Ob njeni uporabi je bolnik še aktivneje vključen v proces zdravljenja.
Ker je TM pristop nov, smo v diskusiji predstavili tudi dileme in pričakovanja, ki jih imamo pri zdravljenju z vključeno TM storitvijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, telemedicinska storitev, proces zdravljenja, primerjava procesov, posredovanje podatkov
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 855; Prenosov: 105
Celotno besedilo (4,79 MB) |
