Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razmah globalizacije je podjetjem omogočil lažje poslovanje, hkrati pa se je zaradi večje konkurence na trgu pojavila večja potreba po inovativnem poslovanju. Podjetja so se začela povezovati in snovati strateška zavezništva, da bi okrepila svojo konkurenčnost na trgu. Ena izmed strategij strateškega povezovanja je co-branding ali partnersko povezovanje blagovnih znamk. Co-branding je oprt na sodelovanje najmanj dveh podjetij, ki s skupnimi vlaganji ustvarita nov skupen izdelek in njegovo pozicioniranje na trgu. Na takšen način lahko ustvarita številne sinergije, kot je hitrejši in olajšan vstop na nove trge, povečanje individualne prepoznavnosti in ugleda blagovne znamke, izboljšanje lastne konkurenčnosti, povečanje kapitala, izmenjevanje znanj, deljenje stroškov in tveganj. Kljub številnim prednostim pa se lahko podjetja v določenih okoliščinah soočijo tudi z nekaterimi tveganji in s slabostmi co-brandinga. V magistrskem delu smo se tematsko opredelili za co-branding kot strategijo managementa blagovnih znamk in strateškega zavezništva, pri čemer smo se najprej osredotočili na teoretično analiziranje mednarodnega marketinga, managementa blagovnih znamk in strateških zavezništev ter co-brandinga. V empiričnem delu pa smo se osredotočili na primerjalno analizo gospodarskih primerov co-brandinga med storitvenimi in proizvodnimi podjetji na domačem trgu ter na mednarodnih trgih. V empiričnem delu smo skupno opisali in analizirali 12 primerov co-brandinga iz gospodarske prakse proizvodnih in storitvenih podjetij. Najprej smo analizirali primere iz gospodarske prakse na domačem trgu, kjer smo opisali in analizirali 6 primerov co-brandinga, nato pa smo se osredotočili še na primere co-brandinga na mednarodnih trgih, kjer smo prav tako opisali in analizirali 6 primerov. Kasneje smo iz obeh delov analiz strnili spoznanja v skupno analizo in primerjavo obravnavanih primerov, iz katerih smo izluščili spoznanja o prednostih partnerskega povezovanja dveh blagovnih znamk. V sklepnem delu smo ugotovili, da so bili vsi analizirani primeri iz gospodarske prakse uspešni in da je co-branding zelo privlačna oblika strateškega povezovanja podjetij v proizvodni in storitveni dejavnosti na domačem trgu ter prav tako na mednarodnih trgih. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik za uspešnost co-brandinga primerna izbira strateškega partnerja, saj uspešen co-branding ustvari številne sinergije za obe udeleženi podjetji. Pomembno je, da pred sklenitvijo co-brandinga podjetja ustrezno analizirajo potencialne partnerje, saj lahko ravno partner v co-brandingu omogoči uspešnost ali neuspešnost co-branding povezave. Skozi analizirane primere smo preučili različne tipe partnerskega povezovanja podjetij in ugotovili številne sinergijske učinke, ki jih le-to prinaša, kadar si partnerja delita enake oziroma podobne vrednote in cilje.
Ključne besede: co-branding, povezovanje blagovnih znamk, strateška zavezništva, management blagovnih znamk, mednarodni marketing, izdelek, storitev
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1350; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,02 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali eno izmed pomembnejših področij mednarodnega trženja. Osredotočili smo se na upravljanje blagovnih znamk. Posebno pozornost smo pri tem namenili raziskovanju fenomena menedžmenta trgovskih blagovnih znamk in izzivov, ki jih le-te predstavljajo za proizvajalce izdelkov. Predstavili smo razlike med blagovnimi in trgovskimi znamkami ter motivacijsko ozadje razvoja trgovskih znamk. Preučili smo priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša proizvodnja trgovskih znamk. Spoznali smo motive za internacionalizacijo trgovine na drobno. Analizirali smo pomembnejše detajlistične družbe na slovenskem trgu in pregledali njihove lastne trgovske znamke. Raziskali in analizirali smo blagovne in trgovske znamke na prodajnih policah, proizvajalce, ki se nanje uvrščajo, in pridobili nekakšen vpogled v odnos potrošnikov do trgovskih znamk. Ob tem nas je posebej zanimalo, kako aktualna je ta tematika med študenti, zato smo med njimi dodatno izvedli spletno anketo. V raziskavi je sodelovalo skupno 216 anketirancev, ki smo jih za lažje razumevanje razdelili v dve skupini: anketiranci skupine A, ki predstavljajo člane gospodinjstva, in anketiranci skupine B, ki predstavljajo študente. Analiza rezultatov je pokazala, da se anketiranci obeh skupin ne strinjajo, da so njihovi nakupi postali vsakodnevni in manjši, temveč so ti nakupi postali bolj premišljeni in načrtovani. Za namen raziskave smo analizirali dohodke gospodinjstev in število družinskih članov ter tako poskušali preveriti, ali so te značilnosti povezane z nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelkov s trgovsko znamko. Ugotovili smo nizko, vendar pozitivno povezanost med dohodkom anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. Prav tako smo ugotovili nizko, vendar negativno povezanost med številom članov gospodinjstva anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. Nadalje smo ugotavljali, kateri razlogi so pomembni za potrošnikovo izbiro trgovske znamke. Ugotovili smo, da anketirancem skupine A pomemben vidik predstavlja zajamčena kakovost, anketirancem skupine B pa vidika nižja cena in zajamčena kakovost. Ugotavljamo, da so trgovske znamke vseh kategorij za študente manj pomembne kot za člane gospodinjstva. Člani gospodinjstva prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke s trgovsko znamko najpogosteje kupujejo v trgovinah Hofer in trgovinah Spar. Študentje prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke najpogosteje kupujejo v trgovinah družb Spar in Lidl. Pri preverjanju asortimenta izdelkov s trgovsko znamko v trgovinah le-teh pri posameznih trgovcih nismo našli v vsaki kategoriji izdelkov. Ugotovili smo, da le nekateri od proizvajalcev proizvajajo tako blagovne kot trgovske znamke. Delež teh proizvajalcev ni večji od 50 %. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica pregledanih izdelkov vsebuje zapis o proizvajalcu.
Ključne besede: strategija trženja, blagovna znamka proizvajalca, prodaja na drobno, trgovske znamke, mednarodne trgovske verige
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 1508; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Kljub gospodarski krizi se podjetja še vedno odločajo za združitve in prevzeme, čeprav morda v manjši meri in bolj previdno. Želja po dostopanju do novih trgov, doseganju boljših finančnih rezultatov, ekonomije obsega in želja po večji konkurenčnosti jih kljub neugodnim gospodarskim razmeram in težavam pri pridobivanju finančnih sredstev za izvajanje prevzemov spodbuja k sprožanju prevzemov v domačem in tujem gospodarstvu. Za slovensko javnost so zanimivi predvsem prevzemi slovenskih podjetij s strani tujih podjetij, saj smo bili v preteklih letih priča nekaterim zelo odmevnim prevzemom domačih podjetij s strani tujih prevzemnikov. Motivi teh podjetij za prevzeme so enaki zgoraj naštetim, slovenskim podjetjem pa predvidoma ponujajo predvsem pozitivnejše poslovanje v prihodnosti, večjo konkurenčnost ter razvoj – torej na njih večinoma vplivajo pozitivno. Prav tako pa ti prevzemi omogočajo določitev nekaterih smernic, po katerih se odvijajo prevzemi slovenskih podjetij – pa vendar, ali je možno iz tega izluščiti »enoten recept za uspešen prevzem slovenskega podjetja«?
Ključne besede: prevzemi, združitve, tuja podjetja, slovenska podjetja, uspešen prevzem.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 1710; Prenosov: 267
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Brezžične telekomunikacije so v zadnjih štiridesetih letih postale del vsakdanjega življenja. Celotno obdobje štiridesetih let pa so v tej industriji zaznamovali številni preobrati na vrhu. Prav zaradi teh preobratov je tržišče postalo visoko intenzivno konkurenčno in na takšnem zasičenem tržišču je marketing pomembna komponenta razlikovanja med proizvajalci. To pa je osnovni razlog za raziskavo in analizo te tematike. Osrednja tematika magistrskega dela je analiza različnih proizvajalcev mobilnih telekomunikacijskih naprav. Analizo smo tako izvedli s pomočjo preučevanja teorije mednarodnega marketinga oziroma natančneje mednarodnih marketinških strategij. Kasneje pa smo se lotili tudi lastne raziskave, ki nam je ponudila vpogled v obnašanje odjemalcev na tržišču. Tako smo se tekom pisanja osredotočili na štiri proizvajalce, ki so prisotni na slovenskem tržišču. Za omenjene smo opredelili različne poslovne statistike, na podlagi katerih smo ugotavljali njihovo uspešnost na tržišču. Zanimalo nas je ali so večji izdatki za marketing nujno povezani z večjimi prihodki. To pa nikakor ni celotna slika, saj nas je zanimalo tudi kakšne strategije ubirajo proizvajalci na tržiščih. Predvsem pa nas je zanimalo dejstvo, ali izbirajo enake strategije za dosego cilja ali pa se njihove strategije razlikujejo. Za potrebe tega smo zbrali podatke iz medijev in poslovnih poročil, da smo ugotovili, na kakšen način okvirno delujejo različni proizvajalci, kako so usmerjeni njihovi cilji in kakšne strategije predvidoma uporabljajo za uresničevanje teh strateških ciljev. Tekom naloge smo izvedli tudi raziskavo z anketnim vprašalnikom. Podatke smo obdelali s statističnim programom, kjer smo iskali statistično značilne razlike med skupinami. Ključni del raziskave pa je bil ugotavljanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na nakupno odločitev pametnega telefona odjemalca. V sklepnem delu smo tako ugotovili, da se proizvajalci razlikujejo po marketinških strategijah glede na tržni delež in dolžino prisotnosti na tržišču. Prav tako smo uspeli ugotoviti, da vložki v marketing niso sorazmerni z uspehi proizvajalcev na tržišču, tako torej predvidevamo, da obstajajo še drugi vplivni dejavniki uspeha. Nazadnje pa smo s pomočjo raziskave uspeli razbrati, da obstajajo razlike med spoloma glede na nakupno točko in glede na zaznavanje pomembnosti dejavnikov pri nakupu. Pri pomembnosti samih dejavnikov pri nakupu mobilnega telefona pa se je izkazalo, da je pomemben tako softverski, kot hardverski vidik. Ugotovili pa smo tudi, da se tisti, ki imajo za prvo asociacijo Apple in Samsung razlikujejo v določenih značilnostih pri pomembnosti nakupa nove naprave.
Ključne besede: Mednarodne marketinške strategije, pametni telefoni, brezžične telekomunikacije, marketinška analiza, marketinški splet, pomembnost pri nakupu mobilne naprave, SWOT analiza, Ansoff matrika, BCG matrika.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 1408; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Recent trends of spreading of market globalization, technological progress, internationalization, privatization and other relevant changes are strategically changing the context in which all institutions of society operate and prosper. The higher education sector is also affected, and, in particular, the business education has to be better aligned with these external realities. In this dynamic and changing environment, students, businesses and other stakeholders require knowledge and skills that will provide them with competency in relation to the current economic situation and technological advances. Tourism sector and whole economy increasingly depend on contemporary knowledge that provides appropriate job competency to students and competitive advantage to the providers of services. Adjustment of public higher education institutions is important for enhancing their market position in increasingly competitive market for business education. There is an increasing number of private business schools that have emerged recently, also in the field of tourism that have seen their great potential for business success and earnings in the increasingly competitive business education market, framed by a very dynamic and competitive environment of business education. In addition, business schools have to deal with the trend of shrinking budgetary (public) funding of their operation, which forces them to search for additional funding by providing new educational offerings and strengthening of their market orientation. In the debate about the future of tourism education, there lies a gap between the requirements of the curriculum and the expectations of the industry, which argues that higher education has to serve the tourism of the future - that is to prepare students for a more active role in tourism organizations and in their search for improvements and adaptation to different competitive circumstances. Does business schools% curriculum follow the development of key recent trends in the industry? The main objective of this paper is to identify the key aspects of the dynamic adaptation of university business schools and to elaborate on the possible linkage between the development of professional competences of students in the field of tourism and the professional requirements of organizations in this industry. We will use the comparative method (overview and comparison of tourist programs of selected faculties in selected countries of the former Yugoslavia, review and comparison of their programs regardless of any possible accreditation) and benchmarking analysis that will help us identify differences in achieved professional student competencies in selected faculties and compare them against achieved professional student competencies of selected, leading faculties in central Europe in the field of tourism.
Ključne besede: graduate professional competence, tourism education, market orientation of public higher education institutions, globalization, privatization of higher education, tourist destinations, marketing
Objavljeno v DKUM: 03.08.2017; Ogledov: 1798; Prenosov: 386
Celotno besedilo (613,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...