1. Ergonomsko nepravilni pristopi pri obravnavi pacienta in analiza obremenitve ledvenega dela hrbtenice medicinskih sester z merilnikom me6000Maja Küčan, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Intenzivni oddelki so s svojo kompleksnostjo in zahtevnostjo obravnave pacientov eni izmed fizično najbolj zahtevnih oddelkov. Delo medicinskih sester namreč poteka večinoma stoje, kar dopolnjujejo najrazličnejši gibi. Izrednega pomena je pravilno izvajanje fizičnih gibov medicinskih sester, kajti njihova izpostavljenost obremenitvam ledvenega predela hrbtenice je precejšnja. Z upoštevanjem načel pravilnega sklanjanja ter predvsem dvigovanja bremen se tveganje za razvoj težav v hrbtenici bistveno zmanjša.
Namen: V magistrskem delu odgovarjamo na vprašanja o obremenitvah ledvenega dela hrbtenice pri medicinskih sestrah na intenzivnem oddelku.
Metode: Uporabili smo anketni vprašalnik pri 23 medicinskih sestrah, s katerim smo ugotavljali njihovo seznanjenost z načeli pravilnih drž pri rokovanju s pacienti ter upoštevanje le-teh. S pomočjo aparature Biomonitor ME6000 ter spremljajočega programskega paketa, pa smo ugotavljali, kako globoko in kolikokrat se medicinska sestra pri določenih opravilih skloni.
Rezultati: Medicinske sestre na intenzivnem oddelku so seznanjene z načeli pravilnih drž, prav tako vedo, kako se je potrebno pravilno sklanjati, vendar se teh pravil večina drži le delno. Mnenja so, da ne namenjajo dovolj pozornosti pravilnim držam pri opravljanju negovalnih intervencij, kar rezultira v pogostnosti njihovih težav s hrbtenico. Večina jih je namreč že imela težave (bolečine), kot verjeten razlog za to, pa so na vprašanje ali je to posledica nepravilnih drž, večina odgovorila pritrdilno.
Z Biomonitorjem ME6000 smo izmerili, da se medicinske sestre sklanjajo pri vseh opravilih, kar jih počnejo, predvsem pri rokovanju s pacienti v postelji (prestiljanje postelje, premeščanje pacienta po postelji, obračanje na bok, itd.). Tam pride sklanjanje najbolj do izraza. Tudi pri ostalih opravilih, ki ne vključujejo pacienta v postelji, sklanjanje ni izvzeto. Meritve so predstavljene z grafičnimi prikazi.
Sklep: Pomembnost pravilnih drž medicinskih sester je velika, kajti v nasprotnem primeru se zaradi dlje časa trajajočih ter ponavljajočih se nepravilnih tehnik ter prisilnih drž, kopičijo motnje v delovanju hrbtenice. Ob tem je medicinskim sestram v veliko pomoč uporaba ergonomskih pripomočkov, ki olajšajo izvedbo negovalnih intervencij pri pacientih ter posledično manj težav na dolgi rok. Upamo, da bodo rezultati meritev v prihodnje pozitivno vplivali na držo medicinskih sester.
Ključne besede: ergonomija v zdravstveni negi, intenzivni oddelek, ledveni predel hrbtenice, sklanjanje medicinskih sester, biomonitor ME6000
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1480; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (2,16 MB) |
2. Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotideManja Sluga, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu najprej sistematično predstavimo poznane mehanizme zaznavanja strižne napetosti, njihov vpliv na endotelij karotide in drugih arterij ter vlogo poznanih mehanizmov na produkcijo dušikovega oksida (NO). Ključni mehanosenzorni kompleksi, ki se aktivirajo ob spremembah strižne napetosti in ki sprožajo različne signalne poti v endotelnih celicah, so ionski kanali, receptorji tirozin kinaze,
G-proteini, kaveole, adhezijski proteini, citoskelet, glikokaliks in primarne migetalke. Večjo pozornost v nalogi posvetimo tudi opisom mehanosenzornega kompleksa medceličnih stikov, ki mu je v zadnjem času pripisana vedno večja vloga pri mehanotransdukciji strižne napetosti in aktivaciji anti-aterosklerotičnih signalnih poti. V nadaljevanju obravnavamo matematični model, ki kot mehanotransduktorje vključuje ionske kanale, integrine in receptorje, povezane z G-proteini. Model ovrednotimo z namenom ugotavljanja njegove zmožnosti za reprodukcijo relevantnih izmerjenih podatkov produkcije NO. Ugotovitve primerjamo še z drugim modelom, ki upošteva vpliv zgolj dveh mehanoreceptorjev (integrinov in receptorjev, povezanih z G-proteini), toda podrobneje opisuje vplive kompleksa kalcij/kalmodulin (Ca2+/CaM), encima protein kinaza B (Akt) ter stresnega proteina (Hsp90) na aktivnost encima endotelijska sintaza dušikovega oksida (eNOS). Za razliko od prvega modela drugi ne vključuje inhibitornih vplivov encima protein kinaza C (PKC) in nukleotida cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na aktivnost eNOS in kodacijo signala Ca2+. Modela sta skladna v tem, da v obeh primerih strižna napetost v endotelijski celici sproži produkcijo inozitol trifosfata (IP3), kar vodi do sproščanja Ca2+ iz znotrajceličnih shramb in do kodacije podobnih signalov Ca2+. V obeh modelih je odziv produkcije NO na strižno napetost dvofazen, pri čemer je za pojav druge faze bistvenega pomena
signalna pot, ki vključuje encima fosfoinozitid 3-kinazo (PI3K) in Akt. Oba encima imata ključno vlogo pri fosforilaciji encima eNOS, ki je potrebna za dosego njegove največje aktivnosti. Čeprav noben izmed modelov ni povsem popoln, pa vsak izmed njiju omogoča poglobljen in sistematičen vpogled v razumevanje kompleksnih biokemijskih procesov, ki jih lahko sproži strižna napetost v karotidi, in hkratno kvantitativno ovrednotenje pomembnosti posameznih signalnih poti in procesov.
Ključne besede: strižna napetost, endotelij, mehanotransdukcija, mehanosenzorni kompleks, dušikov oksid, matematični model
Objavljeno v DKUM: 23.02.2018; Ogledov: 1972; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1021,95 KB) |
3. Chemical modification and characterization of the surface of polysulfone membranesIrena Kukovičič, Robert Šoster, Milan Brumen, Volker Ribitsch, D. Wiegel, K. Arnold, Črtomir Stropnik, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: Asymmetric porous membranes were prepared from polysulfone by a wet-phase separation procedure. Different chemical modifications were applied to the upper membrane surface, i.e. the surface which was exposed to interaction with nonsolvent (water) in the coagulation bath during the membrane formation. The membrane surface was modified by the series of Friedel-Crafts electrophilic substitutions of aromatic rings in the polysulfone molecules. As a reagent 1-chlorodecane or propylene oxide dissolved in hexane and $AlCl_3$ as a catalyst were used. In the former case a hydrophobic and in the latter one a hydrophilic coating was achieved, respectively. The membrane surface was also modified by sulfonization with sulfuric (VI) acid water solution; in this way negative charges were introduced at the membrane surface. The membranes, unmodified and chemically modified, were characterized by measuring the membrane thickness, the deionized water flux through the membrane, the zeta potential and contact angle. The specific chemical modifications of the membrane surface affect the water flux, the zeta potential and contact angle values whereas the membrane thickness remains unchanged. These effects are interpreted in terms of hydrophilicity and hydrophobicity, changes of the membrane surface charge and the thickness of shear layer at the membrane surface, all with respect to the particular modification applied. Reaction with 1-chlorodecane gave a hydrophobic surface by nonpolar $–(CH_2)_9-CH_3$ groups and reaction with propylene oxide gave a hydrophilic surface with polar group $-CH(CH_3)-CH_2-OH$. The surface of sulfonized polysulfone membranes contained ionizable ($-SO_3H$) functional groups.
Ključne besede: polysulfone, chemical modification, Friedel-Crafts electrophilic substitution, sulfonization, hydrophylicity, hydrophobicity
Objavljeno v DKUM: 17.08.2017; Ogledov: 1491; Prenosov: 125
Celotno besedilo (82,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. An approach to consider the arterial residual stresses in modelling of a patient-specific arteryJanez Urevc, Miroslav Halilovič, Milan Brumen, Boris Štok, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: In this work, the residual stress state of a human common carotid artery is predicted using the so-called thermomecha- nical analogy approach. The purpose of the approach is to enable consistent mapping of residual stresses and the respec- tive configuration from a circular arterial segment to a patient-specific arterial geometry. This is achieved by applying proper volumetric dilatations to the actual arterial stress-free in vivo geometry, which makes use of the analogy that states that the bending stresses can be obtained on an equivalent manner by applying proper thermal dilatations. The common carotid artery data are obtained in vivo from a healthy 28-year-old man using non-invasive methods. The pre- dicted residual stresses of the common carotid artery are in good quantitative agreement with the data from prior work in this field. The approach is validated by predicting the common carotid artery zero-stress state configuration, where a sector-like (cut-open) state is obtained. With this approach, it is thus possible to predict the residual stresses as well as the configuration of patient-specific arterial geometry without the need to model its cut-open zero-stress configuration.
Ključne besede: patient-specific artery, common carotid artery, residual stresses, arterial zero-stress state, thermomechanics, finite element method
Objavljeno v DKUM: 12.07.2017; Ogledov: 1335; Prenosov: 388
Celotno besedilo (3,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. The maximum entropy production principle and linear irreversible processesPaško Županović, Domagoj Kuić, Željana Bonačić Lošić, Dražen Petrov, Davor Juretić, Milan Brumen, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: It is shown that Onsager’s principle of the least dissipation of energy is equivalent to the maximum entropy production principle. It is known that solutions of the linearized Boltzmann equation make extrema of entropy production. It is argued, in the case of stationary processes, that this extremum is a maximum rather than a minimum.
Ključne besede: entropy production, linear nonequilibrium thermodynamics, linearized Boltzmann equation
Objavljeno v DKUM: 21.06.2017; Ogledov: 1249; Prenosov: 407
Celotno besedilo (107,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Meritve in analiza navpičnega skoka ter njegova uporaba pri pouku fizike v osnovni šoliDamjan Gašparič, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo izvedli meritve sil na stopalo skakalca pri navpičnem skoku z za te namene izdelano tehtnico z računalniškim merilno - krmilnim vmesnikom Vernier. Skoke so izvajali učenci OŠ Janka Kersnika Brdo od 6. do 9. razreda, pri čemer so bili skoki izvedeni na različne načine: iz stoječega položaja in iz polčepa, enkrat brez uporabe rok, drugič pa z njihovo pomočjo. Pri skokih je sodelovalo 20 fantov in prav toliko deklet. Skoki so bili analizirani s programsko opremo Logger Lite Pro 3 Demo ter Logger Lite 1.4.
V uvodnem delu smo opisali delovanje človeškega telesa, kosti, mišic in sklepov, ter pojasnili, od kod dobijo mišice energijo za opravljanje dela. Pregledali smo vzroke, ki vplivajo na telesne dejavnosti, vpliv utrujenosti in kondicijske pripravljenosti na višino skokov. Mnogo raziskovalcev se je v preteklosti ukvarjalo z raziskavami navpičnih skokov, saj je to eden od glavnih, ali pa vsaj zelo pomemben del velikega števila športnih panog. Raziskave so pokazale, kolikšen vpliv imajo na višino skokov zamah rok, globina počepa pred odrivom, spol, treniranost in podobni dejavniki.
V empiričnem delu smo predstavili merilno tehniko Vernier in računalniške programe, s katerimi smo lahko pregledovali in grafično prikazali rezultate meritev. Podali smo načine, s katerimi se določi višina skokov, opravljeno delo in moč. Nato smo predstavili vse merilne podatke, za vsako verzijo skokov posebej in ločeno po spolu. Primerjali smo povprečne vrednosti rezultatov meritev, kot so teža skakalcev, sile reakcije podlage, čas odriva in čas skakalca v zraku. Nekatere količine pa smo izračunali iz dobljenih podatkov in jih prav tako med seboj primerjali. Zanimale so nas povprečne vrednosti, odstopanja in korelacije, to je vpliv različnih količin na višino skokov.
Ugotovili smo, da so zbrani poskusi primerni za obravnavo v osnovi šoli in tudi v kasnejšem izobraževanju. S tem lahko zajamemo poglavja o enakomerno pospešenem gibanju, o delu in energiji, računamo lahko moč in pospešek delovanja mišic. Z učenci najprej izvedemo meritve s pomočjo sodobnih merilnih pripomočkov, jih nato prikažemo na zaslonu računalnika in se o njih pogovorimo, nato odčitamo podatke in se lotimo izračunov. S sodobno tehnologijo, udejstvovanjem učencev in določenimi poenostavitvami olajšamo učencem pot do rezultatov, kar jim omogoča globlje fizikalno razumevanje navpičnega skoka in jim s tem daje motivacijo za nadaljnje raziskovalno delo.
Motiv za raziskavo sem dobil na mednarodni konferenci Sirikt leta 2013, kjer sem poslušal izjemno zanimivo predavanje: »Uporaba merilnika sile pri analizi skoka pri fiziki« srednješolskega profesorja Sabastjana Zamude z gimnazije Bežigrad v Ljubljani. Predavanje me je tako močno pritegnilo, da sem se odločil podobne meritve izvesti in analizirati na šoli, kjer poučujem, ter raziskati navpični skok kot enega izmed osnovnih elementov za obravnavo medpredmetne povezave športa s fiziko biomehanike.
Ključne besede: pouk fizike v osnovni šoli, biomehanika, navpični skok, sodobna učna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 2257; Prenosov: 296
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. Bacterial chemotaxis and entropy productionPaško Županović, Milan Brumen, Marko Jagodič, Davor Juretić, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Entropy production is calculated for bacterial chemotaxis in the case of a migrating band of bacteria in a capillary tube. It is found that the speed of the migrating band is a decreasing function of the starting concentration of the metabolizable attractant. The experimentally found dependence of speed on the starting concentration of galactose, glucose and oxygen is fitted with power-law functions. It is found that the corresponding exponents lie within the theoretically predicted interval. The effect of the reproduction of bacteria on band speed is considered, too. The acceleration of the band is predicted due to the reproduction rate of bacteria. The relationship between chemotaxis, the maximum entropy production principle and the formation of self-organizing structure is discussed.
Ključne besede: biofizika, bakterijska kemotaksa, hitrost reprodukcije, princip maksimalne produkcije entropije, biophysics, bacterial chemotaxis, reproduction rate, princip maksimalne produkcije entropije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1343; Prenosov: 94
 Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. Contribution of Rho kinase to calcium-contraction coupling in airway smooth musclePrisca Mbikou, Aleš Fajmut, Milan Brumen, Etienne Roux, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: biofizika, gladke mišice, krčenje mišic, matematični modeli, biophysics, smooth muscles, contractions, mathematical modelling
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1667; Prenosov: 43
Povezava na celotno besedilo |
10. MERITEV MIŠIČNE ZMOGLJIVOSTI Z EMG PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIHAdil Begić, 2015, magistrsko delo Opis: Ugotovili bomo mišične obremenitve in zmogljivosti, povezane s transferi pacientov in bremen (dinamične obremenitve - dvigovanje nepomičnih pacientov) ter preučiti obolevnost v ledvenem (težave s križem) in vratnem delu hrbtenice (statične obremenitve - delo z računalnikom v neustreznem položaju) pri zdravstvenih delavcih. Namen predlagane magistrske naloge je s pomočjo domače in tuje strokovne literature, izkušenj iz klinične prakse ter raziskav celovito proučiti pojavnost poškodb v vratnem in ledvenem delu hrbtenice na podlagi statističnih podatkov in meritev z elektromiografijo. Z zbranimi podatki bomo lahko preučevali, kateri dejavniki vplivajo na MSO obolevnost zdravstvenih delavcev. S tem bomo pokazali možnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja zdravstvenih delavcev in možnosti za zmanjšanje absentizma ter posledično stroškov delodajalcev. V empiričnem delu magistrske naloge bomo uporabili kvantitativno metodo dela. Dobljene rezultate bomo obdelali z uporabo statističnih metod (deskriptivna statistika s korelacijskim testom). Hipotezo bomo preverili s T-testom in Z-testom. Drugi eksperimentalni del bomo izvedli s pomočjo EMG aparata, s katerim bomo merili mišično zmogljivost posameznikov pri določeni obremenitvi. Predstavljena raziskava, ki temelji na metodološkem pristopu metaanalize, je pokazala, da je bolečina v križu pomemben zdravstveni problem pri zdravstvenem osebju, zlasti pri poklicni skupini medicinskih sester. Pomembno je upoštevati vidik specifičnih razlik v obremenitvah hrbtenice pri delu v različnih kliničnih okoljih (npr. intenzivni, ortopedski, interni, kirurški oddelek). Predlaga se vzpostavitev tako imenovanih gibalnih centrov v kliničnem okolju v katerih bi pod strokovnim vodstvom (fiziater, fizioterapevt,kineziolog) potekala izobraževanja o ustrezni gibalni aktivnosti na delovnem mestu in strukturirani, najmanj dvakrat tedenski 45-minutni gibalni vadbeni program.
Ključne besede: Elektromiografija, trapezna mišica, zadnja vratna mišica, spodnja hrbtna mišica, globoka primarna mišica.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2015; Ogledov: 2151; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,05 MB) |
