| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na Slovenskem
Anja Mohorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko). Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure, zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah in njihovega sporočila.
Ključne besede: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

2.
Povezanost perfekcionizma z akademskim samooviranjem in študijsko uspešnostjo
Mija Štrakl, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo naredili pregled znanstvene literature o perfekcionizmu in akademskem samooviranju, raziskali njun odnos, preučili njuno vlogo v študijski uspešnosti in preverili razlike med spoloma v obravnavanih konstruktih. Za namene raziskave smo prevedli in priredili Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (ang. The Big Three Perfectionism Scale; BTPS; Smith idr., 2016), ki predstavlja novo mero perfekcionizma in glede na predhodne raziskave (npr. Casale idr., 2020; Kilmen in Arikan, 2020; Smith idr., 2016) izkazuje dobre psihometrične lastnosti. V baterijo vprašalnikov smo vključili še Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990) in Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS; Midgley idr., 1998). V raziskavi je sodelovalo 326 študentov 1. letnikov, ki obiskujejo različne študijske programe na fakultetah Univerze v Mariboru. Rezultati faktorske analize so pokazali, da se vprašalnik na našem vzorcu obnese približno v skladu s pričakovanji. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotovili, da neprilagojene dimenzije perfekcionizma (predvsem starševska kritika, narcisistični perfekcionizem ter dvom v dejanja) statistično pomembno napovedujejo akademsko samooviranje v pozitivni smeri. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se prav tako pokazale kot statistično pomemben napovednik akademskega samooviranja, vendar pa skupaj pojasnjujejo le 4 % variance v preučevani spremenljivki. Narcisistični perfekcionizem in osebni standardi sta se pokazala kot pozitivna napovednika študijske uspešnosti, medtem ko je akademsko samooviranje negativni napovednik študijske uspešnosti. Ta tematika pri nas še ni bila podrobno raziskana, zato lahko naše ugotovitve pomembno prispevajo k spoznanjem pedagoške psihologije, prav tako pa so prenosljive tudi na druga področja. Dodano vrednost naloge vidimo tudi v prevedenem in prirejenem Tridimenzionalnem vprašalniku perfekcionizma, saj le--ta še ni bil uporabljen na slovenskem vzorcu in predstavlja obetaven pripomoček za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perfekcionizem, akademsko samooviranje, študijska uspešnost, študenti, Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (BTPS)
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Kripta pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah v srednjem veku
Tamara Sprinčnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo temelji na analizi stavbnega razvoja srednjeveške kripte pod cerkvijo sv. Jurija v Spodnjih Hočah. V zgodovinskem uvodu je predstavljena cerkvenoupravna organizacija območja, ležečega južno od reke Drave, ki je ob razmejitvi leta 811 prešlo pod oblast oglejskega patriarhata. Razmejitev je ugodno vplivala na razvoj cerkvene organizacije, v okviru katere se je v obdobju med 11. in 12. stoletjem razvila ena izmed največjih in najstarejših župnij. Prva listinska omemba župnije v Hočah sega v leto 1146, vendar lahko njen dejanski nastanek prednjači za nekaj desetletij. Arhitekturna zasnova dveh prostorov kripte, postavljenih pravokotno drug na drugega, v tlorisu tvori obliko črke L. Kripta leži pod sedanjim gotskim prezbiterijem, pod jugovzhodnim delom cerkvene ladje in pod južno kapelo. Srednjeveško kripto sestavljajo: dvoranski prostor s trikonhalno zaključenim prezbiterijem, ozek hodnik in dvoladijski prostor. Arhitekture ne dopolnjujejo bogati detajli, temveč se odlikuje s svojo skromnostjo in zapleteno tlorisno sestavo. Kripta brez slehernega kamnoseškega okrasja ima značilnosti romanske gradnje, dalje obočno konstrukcijo križnogrebenastih obokov, katerih grebeni se proti temenu povsem izgubijo, ter vgrajene antične spolije na konstrukcijsko in statično pomembnih mestih. Zaradi svoje edinstvenosti je kripta težko primerljiva s primeri z avstrijskega območja. Naloga zajema tudi primerjavo arhitekturne zasnove hoške kripte z izbranimi primeri kript z avstrijskega območja, in sicer Amstettna, iz Krke, Celovca ob Vrbskem jezeru, Ardaggerja, Gössa in Schlägla. Pri tem so izpostavljene podobnosti, ki na neki način kripte med seboj povezujejo, in razlike, ki primere z vidika arhitekture kažejo kot edinstvene.
Ključne besede: kripta, cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, oglejski patriarhat, srednji vek, romanika, rimske spolije, stavbni razvoj.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

4.
Situacijsko preprečevanje kriminalitete v rudarstvu
Mija Kos, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti problematiko ureditve odlagališč rudarskih odpadkov z vidika ekološke kriminologije, opisati kriminološke teorije, ki se ukvarjajo z vzroki kriminalitete in podrobneje predstaviti Clarkove tehnike situacijskega preprečevanja kriminalitete. Cilj je preučiti oblike kriminalitete, ki so se pojavile kot posledica neurejenega rudarskega sektorja in predstaviti splošne smernice za ureditev odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji. Metode: Prispevek temelji na pregledu in analizi obstoječe literature s področja rudarstva, odlagališč rudarskih odpadkov, ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in varstva okolja. Ugotovitve: V slovenskem in tujem prostoru nismo uspeli najti študije, ki bi obravnavala vse tri elemente hkrati (rudarske odpadke, odlagališče rudarskih odpadkov in ekološko kriminaliteto). V Sloveniji je večina študij osredotočenih na škodljive vplive rudarjenja na okolje, ureditev divjih odlagališč (ne rudarski odpadki), popise rudnikov in količine odloženih rudarskih odpadkov. Iz pregleda literature je razvidno, da je rudarski sektor v Sloveniji zapostavljen, kar omogoča pojav različnih oblik kriminalitete in ravno zato je ureditev sektorja zelo pomembna. Pomembno je odkriti vzroke posamezne obravnavane oblike kriminalitete, predlagati ukrepe za zmanjšanje oz. preprečevanje priložnosti za storitev kaznivega dejanja in oblikovati splošne smernice, ki bodo veljale za vsa enako kategorizirana odlagališča. Praktična uporabnost: V prispevku so podrobno predstavljene kriminološke teorije, ki razlagajo pojav kriminalnega vedenja pri posamezniku. Slednje je pomembno pri prepoznavanju oblik kriminalitete, ki se pojavljajo v rudarskem sektorju. Posledično lahko na teh ugotovitvah oblikujemo situacijsko preventivne ukrepe, ki bodo ob ustreznem izvajanju pripomogli k zmanjšanju priložnosti, ki vodijo v kriminalno dejanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika ureditve odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji z vidika ekološke kriminologije še ni bila obravnavana, zato ta študija predstavlja osnovo za prvo tovrstno raziskavo na slovenskih tleh.
Ključne besede: rudarstvo, rudarski odpadki, odlagališča, ekološka kriminologija, situacijsko preprečevanje kriminalitete
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 275; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slikarski okras na marginah srednjeveških rokopisov iz kartuzij na slovenskem ozemlju
Tina Ritlop, 2019, magistrsko delo

Opis: Do sedaj še ni bilo študije, ki bi se posebej ukvarjala s problematiko slikarskega okrasa na marginah srednjeveških rokopisov iz kartuzijanskih samostanov v slovenskem prostoru. Pričujoča magistrska naloga zato podaja popis vseh znanih okrašenih srednjeveških rokopisov iz naših kartuzij (Žiče, Jurklošter, Bistra in Pleterje), osrednja pozornost pa je namenjena okrasu na marginah. Največ iluminiranih rokopisov prihaja iz Žič, največ rokopisov z okrasom na marginah pa iz Bistre. Natančnejša obravnava rokopisov »Summa de iure canonico« (Ljubljana, NUK, Ms 33) in »De civitate Dei« (Ljubljana, NUK, Ms 2) je pokazala, da v nekaterih primerih lahko govorimo o povezavi med besedilom ter spremljajočimi upodobitvami. Pri »De civitate Dei« ta povezava velja za večino marginalnih upodobitev, pri »Summa de iure canonico« pa le za nekatere (vizualizacije gesel), saj je večina upodobitev v funkciji raznovrstnih kazalk. S pomočjo teh ugotovitev naloga podaja tudi komentar na problem interpretacije profanih motivov v srednjeveških rokopisih v primeru naših kodeksov. Obravnava okrasja v omenjenih dveh rokopisih vključuje nekaj novih primerjav z iluminiranimi rokopisi iz širšega evropskega prostora. Naloga na podlagi kritične ocene ugotovitev v literaturi ponovno odpira tudi vprašanje avtorstva rokopisa »De civitate Dei«.
Ključne besede: slovenske kartuzije, okrašeni srednjeveški kartuzijanski rokopisi, slikarski okras na marginah, Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 480; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

6.
Umetnostni spomeniki na Spodnjem Štajerskem na skicah in risbah Carla Haasa kot vir za umetnostno zgodovino
Doroteja Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Zapuščina Carla Haasa je pomemben vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje, saj nam predstavi umetnostne spomenike Spodnje Štajerske v času tretje četrtine 19. stoletja, preden so začeli vanje obsežno posegati. Med zapuščino se velik del dokumentacije navezuje na umetnostne spomenike Spodnje Štajerske. Risbe predstavljajo mesta, gradove, samostane in cerkve. Iz ohranjene Haasove dokumentacije lahko razberemo, na kakšen način so popisovali umetnostne spomenike na Štajerskem. Glavna naloga Carla Haasa in njegovega naslednika Johanna Gradta je bila popis srednjeveških spomenikov Štajerske in izdelava pripadajočega zemljevida. Z ohranjenim gradivom v Haasovi zapuščini lahko rekonstruiramo deželna potovanja deželnih arheologov po Spodnjem Štajerskem. Haasovo zapuščino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, drobce velikega fonda pa hranita tudi Zavod za spomeniško varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Celje in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo. S pregledom obstoječih risb si lahko pomagamo pri umetnostnozgodovinskem raziskovanju spomenikov na Spodnjem Štajerskem. Pregledane in analizirane risbe so odprle nova vprašanja in prinesle nova umetnostnozgodovinska spoznanja o ptujskogorski cerkvi, župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, cerkvi sv. Treh kraljev v nekdanjem samostanu Studenice, cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu, kartuzijah Jurklošter in Žiče. 95 % risb iz Haasove zapuščine, ki predstavljajo umetnostne spomenike na Spodnjem Štajerskem, še ni bilo objavljenih in raziskanih.
Ključne besede: Carl Haas, Johann Gradt, Žička kartuzija, kartuzija Jurklošter, Studenice, Ptujska Gora, Marija z Detetom, deželno potovanje, neobjavljene risbe, Spodnja Štajerska, spomeniško varstvo
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 609; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

7.
Grafični evfemizmi v računalniško posredovani komunikaciji
Mija Michelizza, Urška Vranjek Ošlak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja analizo grafičnih evfemizmov izbranih kletvic v računalniško posredovani komunikaciji (Twitter in komentarji pod novinarskimi prispevki) in skuša ugotoviti, kako jih uporabniki prikrijejo z namenom, da bi se izognili avtomatskemu zaznavanju in izbrisu svojih tvitov ali komentarjev. Najpogostejša tipa grafičnih evfemizmov sta nadomeščanje črke z nečrkovnim znakom in vstavitev nečrkovnega znaka v besedo. Zelo pogosto je tudi zaporedje ponavljajočih se znakov v takih besedah. Manj pogosti so nadomeščanje črkovnega elementa z vizualno podobnim znakom ter zamenjave črk z drugimi črkami in kombinacijami črk s podobno izgovarjavo. Analiza tudi pokaže, da so uporabniki zelo inovativni; sklopi, besedne igre in razne besedotvorne inovacije so zelo pogosti, čeprav je njihov prvotni namen igra z jezikom in ne prikrivanje tabuiziranih besed.
Ključne besede: slovenščina, grafični evfemizmi, kletvice, računalniško posredovana komunikacija, internetni komentarji, Twitter
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 395; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (534,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Postni prti v vzhodnoalpskem prostoru 1450-1530 in pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami
Nataša Radanovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami sta po številu prizorov najobsežnejša v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. V literaturi se je v zvezi z obema cikloma že večkrat omenjala povezava s postnimi prti, kakršne pozna gotika v alpskih deželah. Kljub temu konkretnih primerjav še ni bilo opravljenih. Z raziskavo, opravljeno v tem magistrskem delu, sem želela ugotoviti, kakšen vpliv so imeli postni prti na oba pasijonska cikla, predvsem na izbiro motivov in zaporedje prizorov ter ikonografske podrobnosti. Raziskava je pokazala, da so na oba pasijonska cikla zelo verjetno vplivali postni prti z avstrijske Koroške, a tudi s širšega srednjeevropskega prostora (Štajerska, južna Nemčija). Na to kaže likovna zasnova obeh poslikav in enako zaporedje motivov. Zaradi slabe ohranjenosti postnih prtov ni bilo mogoče najti direktnega vzora za katero od obeh stenskih poslikav, domnevam pa, da sta se slikarja zgledovala tudi po stenskih poslikavah. Enakomerna geografska razširjenost postnih prtov in poslikav z največ pasijonskimi prizori kaže na obstoj tematskih predlog, ki so bile lahko vzorčne knjige, grafične predloge ali holandska štiridesetlistna Biblia pauperum.
Ključne besede: Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, Sv. Peter nad Begunjami, cerkev sv. Petra, postni prti, avstrijska Koroška, Jernej iz Loke, Andrej iz Ottinga, freske, srednjeveško stensko slikarstvo, pasijonski prizori, pasijonski cikel.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

9.
Ravnanje z e-odpadki
Mija Kos, 2017, magistrsko delo

Opis: Nastajanje velikih količin e-odpadkov, neustrezna okoljska zakonodaja, podhranjenost državnih organov, delovanje organiziranih kriminalnih združb ipd. predstavljajo globalne probleme, ki se jim ne more izogniti niti Slovenija. Ker nas je zanimalo, kako obsežna je omenjena problematika v Sloveniji, smo le-to raziskali in podatke analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da ljudje kljub aktivnemu ozaveščanju o varovanju okolja še vedno ne razumejo pravega pomena pojma e-odpadki, kaj šele, da bi se zavedali nevarnosti njihovega nepravilnega odlaganja. V Sloveniji delujejo štiri skupne sheme za ravnanje z odpadki (Zeos, Interseroh, Slopak in Trigana), a je kljub temu na določenih območjih še vedno moč opaziti kupe nepravilno odloženih e-odpadkov. Poleg naštetega je slovenska okoljska zakonodaja slabo urejena in dopušča nepravilnosti, ki jih največkrat izkoristijo organizirane kriminalne združbe. Prepletenosti zakonitih in nezakonitih dejavnosti predstavlja veliko težavo organom pregona pri odkrivanju ter dokazovanju kaznivih dejanj povezanih z okoljem. Kadar sodišča uspejo dokazati krivdo, so kazni izjemno nizke in skoraj brez učinka, kar nam sporoča, da je ekološka kriminaliteta še kako privlačna ter donosna. Anomalije se pojavljajo tudi pri evidentiranju posameznih količin e-odpadkov, kar smo ugotovili pri pregledu analiz, ki so nam jih posredovale pristojne službe. Ugotovili smo, da je stanje na področju ravnanja z e-odpadki potrebno ponovno preučiti, vzpostaviti ustrezno strukturo dela, preurediti okoljevarstvene pravne akte po zgledu uspešnejših držav, zahtevati višje sankcije za storilce ekološke kriminalitete in vzpostaviti učinkovit nadzorni sistem.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, e-odpadki, elektronski odpadki, okoljska zakonodaja, ekološka kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno: 12.06.2017; Ogledov: 1060; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici