1. Patch testing with the European baseline series and 10 added allergens : single centre study of 748 patientsKatja Adamič, Nisera Bajrović, Renato Eržen, Maja Jošt, Peter Kopač, Mitja Košnik, Nika Lalek, Mihaela Zidarn, Dejan Dinevski, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Background: The European baseline series (EBS) of contact allergens is subject to change. An allergen is considered for inclusion when routine patch testing of patients with suspected contact dermatitis results in ≥ 0.5% prevalence rate.
Objectives: We aimed to determine the frequency of sensitizations to 30 EBS allergens and 10 locally added allergens. Additionally, we assessed the strength and evolution of reactions to all tested allergens and co-reactivity of additional allergens.
Methods: Patch testing with our baseline series of 40 allergens was done in 748 consecutive adults. Tests were applied to the upper back and removed by patients after 48 hours. Readings were done on day 3 (D3) and D6 or D7 (D6/7). Positive reactions fulfilled the criteria of at least one plus (+) reaction. Retrospective analysis was done.
Results: Eight allergens not listed in the EBS had ≥ 0.5% prevalence rate (i.e., cocamidopropyl betaine, thiomersal, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, propylene glycol, Compositae mix II, and dexamethasone-21-phosphate), and 16.6% of positive reactions would have been missed without D6/7 readings.
Conclusion: We propose further studies to evaluate whether cocamidopropyl betaine, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, and Compositae mix II need to be added to the EBS.
Ključne besede: clinical epidemiology, baseline series, contact sensitization, patch tests, simultaneous reactivity
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Urtikarija zaradi hlada - dejavniki tveganja za prizadetost dihal ali kardiovaskularnega sistemaMojca Bizjak, 2022, doktorska disertacija Opis: Urtikarijo zaradi hlada (UH), pri kateri se pojavijo s hladom izzvane urtike, angioedem ali oboje hkrati, delimo na tipično in atipično obliko. Diagnoza tipične UH temelji na pozitivnih lokalnih stimulacijskih testih (LST). Pri UH se lahko razvijejo tudi sistemske reakcije. Namen raziskave je bil določiti dejavnike tveganja za sistemske reakcije pri tipični UH. Mednarodna raziskava imenovana COLD-CE (tj. Urtikarija zaradi hlada in druge s hladom izzvane reakcije – celostno ovrednotenje) je potekala v 32 UCARE centrih (angl. Urticaria Center(s) of Reference and Excellence). Pridobili smo natančne anamnestične podatke in opravili LST s kocko ledu in/ali napravo TempTest®. Prizadetost dihal smo definirali kot dispnejo, piskanje ali stridor. Prizadetost kardiovaskularnega sistema smo definirali kot hipotenzijo ali izgubo zavesti in/ali druge simptome povezane s hipotenzijo (tj. omotica, občutek omedlevice ali nemoči). V raziskavo smo vključili 551 bolnikov z UH in 75 % od njih je imelo pozitivne LST (tj. tipično UH). Pri 40 bolnikih s tipično UH smo diagnosticirali tudi kronično spontano urtikarijo (KSU). Prizadetost dihal je nastopila pri 22 % in prizadetost kardiovaskularnega sistema pri 31 % bolnikov s tipično UH brez KSU. Ugotovili smo tri neodvisne dejavnike tveganja za prizadetost dihal: pričetek UH v otroštvu, orofaringealni in/ali laringealni simptomi ter srbež uhljev. Neodvisni dejavniki tveganja za prizadetost kardiovaskularnega sistema pa so: angioedem, orofaringealni in/ali laringealni simptomi, srbež uhljev ter predhodna sistemska reakcija na pik kožekrilca.
Ključne besede: COLD-CE, dejavniki tveganja, urtikarija zaradi hlada, sistemske reakcije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 83
Celotno besedilo (12,05 MB) |
3. ALERGIJA NA PIKE KOŽEKRILCEVMaša Silovšek, 2016, diplomsko delo Opis: Alergijske bolezni v svetu hitro naraščajo in s tem posledično je v porastu tudi alergija na pike kožekrilcev, ki s pikom sprostijo strup v človeško telo. Pri populaciji, ki niso alergični na pik žuželke je po piku prisotna le bolečina in manjša oteklina. Medtem ko pri posameznikih, ki so preobčutljivi na pike žuželk reagirajo s sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ki se kaže v različnih stopnjah. Z anketo smo želeli ugotoviti, koliko bolniki poznajo svojo bolezen in zdravljenje ter s pomočjo intervjuja ugotoviti potek zdravljenja s specifično imunoterapijo in pomen zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: alergija, piki kožekrilcev, specifična imunoterapija, anafilaksija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1934; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,25 MB) |
