| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ELIMINACIJA HMELJEVEGA LATENTNEGA VIROIDA (HLVd) PRI KRIŽANCU HMELJA (Humulus lupulus L.) Z OZNAKO 31/299
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu raziskovali pridobivanje brezviroidnih rastlin iz meristemskega tkiva hmelja, križanca z oznako 31/299. Iz terminalnih in lateralnih brstov je bilo v sterilnih pogojih izoliranih 298 meristemov, ki smo jih položili na MS gojišče z 9µM BAP (6- benzilaminopurin) za iniciacijo brstov (MSB). Od izoliranih 298 meristemov jih je 58 propadlo, 40 jih je zakrnelo, 39 jih je kalusiralo. Od 161 ali 54 % ozelenelih in normalno regeneriranih meristemov jih 65 ali 22 % nismo testirali, 96 ali 33 % pa smo jih analizirali na prisotnost hmeljevega latentnega viroida (HLVd) z metodo RT-PCR in agarozno elektroforezo. Od opravljenih 96 preizkusov prisotnosti HLVd je bilo 9 brezviroidnih križancev hmelja z oznako 31/299. Viroide smo uspešno eliminirali pri 9 oziroma 3 % regenerantov. Eliminacija viroidov je bila uspešnejša pri glavnih poganjkih in manj uspešna pri stranskih poganjkih.
Ključne besede: žlahtnenje rastlin, viroidi, HLVd hmeljev latentni viroid, hmelj (Humulus lupulus), križanec 31/299, brezviroidne rastline, RT-PCR metoda, agarozna elektroforeza
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2235; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

2.
Koyrejeva in Veselova recepcija Galilejevih znanstvenih spoznanj
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavana Koyrejeva in Veselova pojmovanja Galilejevih znanstvenih spoznanj. Znanost in filozofija sta medsebojno tesno povezani, saj se formalno in vsebinsko prekrivata ter druga drugi določata meje spoznanja. Za razumevanje Galilejevega dela je pomembna uvedba kopernikanskega pojmovanja sveta, ki predpostavlja heliocentrično pojmovanje sveta. Le-to zagotavlja gibanje planeta Zemlje okoli središča sveta, torej Sonca. Galilejev filozofski pomen je tesno povezan z znanstveno in filozofsko revolucijo sedemnajstega stoletja, pri čemer je pomembno predvsem Galilejevo specifično pojmovanje narave in vloge izkustva ter z njo povezane eksperimentalne metode v znanosti. To nas pripelje tudi do njegovega matematičnega pojmovanja sveta ter do ugotovitve, da je filozofija narave postala v veliki meri naravoslovna znanost. Pojavijo se filozofska nasprotja med aristotelizmom in platonizmom, pri čemer pa ta boj med filozofijami temelji na različnem pojmovanju pomena matematike in znanosti ter njuni vlogi pri ustvarjanju znanosti o naravi. Zmaga platonizma in z njim tudi Galileja kot prepričanega platonista obenem predstavlja tudi uničenje aristotelovskega pojmovanja sveta, kar pa predstavlja temelj za nadomestitev starega sistema sveta, ki je zagovarjal geocentrično pojmovanje sveta, z novim sistemom sveta, v katerem je predpostavljeno heliocentrično pojmovanje sveta. Glede kozmoloških novih spoznanj je bistvenega pomena uvedba Galilejevega instrumenta daljnogleda ali teleskopa ter njegov pomen za znanstveno raziskovanje in za kopernikansko interpretacijo ter razumevanje Galilejevih kozmoloških odkritij, ki je po vsej verjetnosti celo pomembnejše od samih nebesnih odkritij.
Ključne besede: filozofija, znanost, aristotelizem in platonizem, kopernikanizem, heliocentrični sistem, eksperimentalna metoda, moderna znanost, geometrizacija narave, kozmološke inovacije
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 2098; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (562,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici