1. Učbeniška gradiva za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 1. razredu OŠ : magistrsko deloKatja Kolarič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo ob pregledu učbenikov za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 1. razredu OŠ razvili lasten instrumentarij, ki izhaja iz priporočil različnih avtorjev, na podlagi izsledkov pa smo pripravili smernice o uporabi učbenikov pri poučevanju angleščine v 1. razredu.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na prednosti in vrzeli uporabe učbenikov pri poučevanju na splošno, na rabo učbenikov pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v otroštvu ter predstavili evalvacijo ustreznosti izbranih učbenikov in podali nekatera merila za analizo učbenikov za poučevanje tujega jezika v 1. razredu.
V empiričnem delu smo pregledali 4 učbenike za angleščino kot tuji jezik v 1. razredu OŠ, izbranih iz Kataloga predlaganih učbenikov za leto 2022/23. Zaradi zagotavljanja anonimnosti, smo le-te označili s črkami A, B, C in D. Ugotovili smo, da ima najustreznejšo naslovnico učbenik D, pri pregledu formatov pa se priporočenemu formatu A4 najbolj približa učbenik B. Pri pregledu pisave smo ugotovili, da ustrezno pisavo zajemata le učbenika B in učbenik A. Pregledani učbeniki, razen učbenika A, vsebujejo kazalo vsebine in dodatna gradiva, prav tako je ta edini, ki ne uresničuje vseh zastavljenih ciljev, ki jih predvideva učni načrt za neobvezni izbirni predmet angleščine v 1. razredu. Na podlagi naših izsledkov uporabo učbenika svetujemo le za izhodišče poučevanja angleščine kot tujega jezika, učiteljem pa svetujemo, da jih uporabljajo v kombinaciji z drugimi viri in gradivi, medtem ko samostojno uporabo učbenika v prvem razredu OŠ odsvetujemo.
Ključne besede: učbenik, tuji jezik, poučevanje, 1. razred
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 141; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (653,57 KB) |
2. Patch testing with the European baseline series and 10 added allergens : single centre study of 748 patientsKatja Adamič, Nisera Bajrović, Renato Eržen, Maja Jošt, Peter Kopač, Mitja Košnik, Nika Lalek, Mihaela Zidarn, Dejan Dinevski, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Background: The European baseline series (EBS) of contact allergens is subject to change. An allergen is considered for inclusion when routine patch testing of patients with suspected contact dermatitis results in ≥ 0.5% prevalence rate.
Objectives: We aimed to determine the frequency of sensitizations to 30 EBS allergens and 10 locally added allergens. Additionally, we assessed the strength and evolution of reactions to all tested allergens and co-reactivity of additional allergens.
Methods: Patch testing with our baseline series of 40 allergens was done in 748 consecutive adults. Tests were applied to the upper back and removed by patients after 48 hours. Readings were done on day 3 (D3) and D6 or D7 (D6/7). Positive reactions fulfilled the criteria of at least one plus (+) reaction. Retrospective analysis was done.
Results: Eight allergens not listed in the EBS had ≥ 0.5% prevalence rate (i.e., cocamidopropyl betaine, thiomersal, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, propylene glycol, Compositae mix II, and dexamethasone-21-phosphate), and 16.6% of positive reactions would have been missed without D6/7 readings.
Conclusion: We propose further studies to evaluate whether cocamidopropyl betaine, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, and Compositae mix II need to be added to the EBS.
Ključne besede: klinična epidemiologija, osnovna serija, kontaktna senzibilizacija, kožni testi z obliži, sočasna reaktivnost, clinical epidemiology, baseline series, contact sensitization, patch tests, simultaneous reactivity
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 117; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. IKT-kompetentnost učiteljev za poučevanje tujega jezika v osnovni šoli : magistrsko deloZala Zabukošek, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati IKT kompetentnost učiteljev, ki kot predmetni ali razredni učitelji poučujejo tuji jezik v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva predstavili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju. Za tem smo se osredotočili na IKT v poučevanju in učenju tujega jezika na razredni stopnji, teorijo pa zaključili s poglavjem IKT kompetenc učiteljev za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji.
V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali podatke na vzorcu 102 učiteljev tujih jezikov, ki tuji jezik v osnovni šoli poučujejo kot predmetni ali razredni učitelji z opravljenim dodatnim izobraževanjem za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so kompetentni za uporabo IKT pri pouku tujega jezika predmetni učitelji v primerjavi z razrednimi. Rezultati raziskave kažejo, da med učitelji tujih jezikov ni statistično značilnih razlik v IKT-kompetentnosti pri poučevanju TJ. Razlike se pojavljajo predvsem pri tistih učiteljih tujih jezikov, ki svoje IKT-kompetentnost ocenjujejo višje oz. boljše, kar pomeni, da pri pouku tujega jezika bolj pogosto uporabljajo IKT. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo statistično značilne razlike pri pogostosti uporabe IKT glede na leta poučevanja ter glede na število izobraževanj povezanih z IKT.
Ključne besede: IKT, kompetence, tuji jezik, osnovnošolsko izobraževanje, TPACK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. Gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji : magistrsko deloTjaša Cvikl, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in razvili lastni instrumentarij, ki vključuje gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo se najprej osredotočili na gibalne dejavnosti in predstavili nekatere pristope medpredmetnega povezovanja pri pouku tujega jezika, v zadnjem delu teoretičnega dela pa smo povezali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in poiskali raziskave, ki vključujejo uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika v osnovni šoli.
V praktičnem delu smo razvili lasten instrumentarij, ki bo služil učiteljem, ki poučujejo tuji jezik na nižji stopnji OŠ kot primer dobre prakse vključevanja gibalnih dejavnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Instrumentarij smo oblikovali v štirih sklopih , ki zajemajo različne gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika. V prvi fazi smo navedli primere gibalnih dejavnosti, ki so primerne za delitev v pare oz. skupine, v drugi fazi gibalne dejavnosti, ki so primerne za uvodni del učne ure, v tretji fazi dejavnosti primerne za osrednji oz. glavni del ure in v četrti fazi dejavnosti, ki so primerne za zaključni del učne ure tujega jezika.
V drugem razredu osnovne šole smo pri pouku tujega jezika izvedli deset gibalnih dejavnosti in s pomočjo vodenega intervjuja za učenca ter s pomočjo samo-refleksije izvajalca evalvirali izvedbo gibalnih dejavnosti v tujem jeziku. S pomočjo povratne informacije učencev in izvajalca ugotavljamo, da ima vključevanje gibalnih dejavnosti k pouku tujega jezika pozitiven vpliv na učenje tujega jezika.
Ključne besede: gibalne dejavnosti, tuji jezik, gibanje, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. Tak pa prínas gučimo : magistrsko deloTjaša Toplak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni.
V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine.
Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Jareninski govor : magistrsko deloŽiga Šauperl, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki.
Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Gledališka pedagogika pri poučevanju tujega jezika v 1. VIO : magistrsko deloZala Županič, 2023, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo TJ v 1. VIO, poslužujejo vključevanja GP v pouk TJ na razredni stopnji OŠ. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na pomen gledališča v vzgojno-izobraževalnem procesu, nadalje smo predstavili pomen GP na splošno ter njeno vlogo pri poučevanju TJ v 1. VIO. Predstavili smo številne tehnike ter metode GP, ki so lahko učiteljem v pomoč pri poučevanju TJ v 1. VIO. Teoretični del smo zaključili z navedbo raziskav, ki so se osredotočile predvsem na pozitivne učinke, ki jih GP nudi učencem in učiteljem pri poučevanju TJ v OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in zbrali podatke na vzorcu 81 učiteljev, ki poučujejo TJ v 1. VIO na slovenskih osnovnih šolah. Zanimale so nas razlike v odgovorih učiteljev RP, ki poučujejo TJ v 1. VIO, ter med učitelji TJ, ki poučujejo TJ v 1. VIO, glede na izobrazbo ter delovno dobo. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev, ki poučujejo TJ v 1. VIO, občasno uporabljajo GP. So si pa učitelji bolj ali manj enotni, da vključevanje GP v pouk TJ nudi številne pozitivne učinke. Najpogostejši razlogi za vključevanje GP v pouk so po navedbah učiteljev popestritev pouka, večja motivacija in interes učencev za učenje TJ.
Rezultati raziskave so lahko učiteljem, ki poučujejo TJ v 1. VIO, dobro izhodišče, zakaj se opogumiti in vključevati GP v pouk TJ v OŠ. Slednji nudi številne pozitivne učinke tako za učence kot učitelje (motivirani, aktivni učenci; razvoj tuje-jezikovnih struktur; razvoje mpatije, domišljije, ustvarjalnosti; razvoj govorno-jezikovnih veščin; krepitev neverbalne komunikacije, pozornosti; kognitivna rast učencev, ...).
Ključne besede: gledališka pedagogika, tuj jezik, osnovna šola, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,09 MB) |
8. Poučevanje TJ na nižji stopnji OŠ v Španiji : magistrsko deloMaša Bela, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo značilnosti pouka angleščine kot tujega jezika (TJ) v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ) v Španiji. Z opazovanjem pouka tujega jezika na španski OŠ smo pridobili podatke o uporabi prvega, maternega, jezika oziroma jezika okolja (španščine) in angleščine kot tujega jezika, učnih pristopov in učnih pripomočkov.
Opazovanje pouka angleščine kot tujega jezika smo izvedli z vnaprej pripravljenim obrazcem. Opazovali smo razred 18-ih učencev. Ker gre za osnovno šolo, ki izvaja pouk po metodi montessori, so bili učenci v razredu mešanih starosti (od 6 do 8 let). S polstrukturiranim intervjujem smo dobili vpogled tudi v izobrazbo in izkušnje dveh učiteljic, ki poučujeta tuj jezik na razredni stopnji OŠ.
Na podlagi opazovanj pouka angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ smo ugotovili, da učiteljici za discipliniranje in podajanje razlage večinoma uporabljata angleščino. Učenci za komuniciranje med seboj in z učiteljicama uporabljajo jezik okolja (španščino). Spoznali smo tudi, da učiteljici najpogosteje uporabljata metodo frontalnega pouka, pa tudi metodo prevajanja iz angleškega jezika v španski jezik, metodo individualnega reševanja učnih listov in nekaj aktivnosti z gibanjem. Uporabljata veliko vizualnega, avditivnega in avdio-vizualnega gradiva. Rabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) se poslužujeta redkeje, najpogosteje tabličnega računalnika. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo ugotovili, da ima zgolj ena od obeh intervjuvanih učiteljic dokončano univerzitetno izobrazbo za poučevanje angleščine kot tujega jezika.
Ugotovitve naše raziskave lahko koristijo učiteljicama opazovanega razreda, ki lahko na podlagi rezultatov naših opazovanj nadgradita svoje pristope k poučevanju angleščine kot tujega jezika. Hkrati lahko ugotovitve našega magistrskega dela služijo kot vodilo pri poučevanju angleščine kot tujega jezika drugim učiteljem, saj smo navedli nekaj primerov učnih pristopov in pripomočkov, ki lahko izboljšajo učenčevo razumevanje podajane snovi pri pouku angleščine kot tujega jezika.
Ključne besede: angleščina kot tuji jezik, opazovanje pouka v Španiji, poučevanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 329; Prenosov: 76
Celotno besedilo (957,73 KB) |
9. Sodobne perspektive družbe : umetna inteligenca na stičišču znanosti2022, zbornik Opis: Vprašanja, ki se dotikajo prihodnosti družbe, so v veliki meri povezana z razvojem umetne inteligence (UI). V publikaciji, ki je pred vami, je UI odprto področje znanstvenega raziskovanja, kjer se srečujejo družboslovne, naravoslovne in tehniške znanosti. Nagovarja trenutno najbolj aktualno temo, ki jo lahko prosto povzamemo kot prednosti in slabosti hitrega razvoja UI z vidika njenega vpliva na moralo, psihologijo in izobraževanje. Vsebuje štirinajst člankov, razdeljenih v dva vsebinska dela, pri čemer se prvi osredotoča na presek med UI, filozofijo in etiko, drugi pa na presek med UI, psihologijo in izobraževanjem. Posebej so poudarjene tiste dimenzije vsebin, ki se nahajajo v preseku omenjenih področij. Takšna interdisciplinarnost predstavlja dodano vrednost te publikacije, saj uporaba vsaki vedi lastne raziskovalne metodologije v člankih pripomore k njihovi svojstveni obogatitvi v smislu vpliva UI na moralo, transparentnost in uporabnost. Ukvarjanje z raziskovalnimi problemi na opisan način pa poskrbi za raznolike, pestre in domiselne prispevke, ki pri ponujanju rešitev pogosto prestopijo meje ustaljenega.
Ključne besede: umetna inteligenca, moralna odgovornost, transparentnost, izobraževanje, singularnost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 526; Prenosov: 123
Celotno besedilo (7,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Urtikarija zaradi hlada - dejavniki tveganja za prizadetost dihal ali kardiovaskularnega sistemaMojca Bizjak, 2022, doktorska disertacija Opis: Urtikarijo zaradi hlada (UH), pri kateri se pojavijo s hladom izzvane urtike, angioedem ali oboje hkrati, delimo na tipično in atipično obliko. Diagnoza tipične UH temelji na pozitivnih lokalnih stimulacijskih testih (LST). Pri UH se lahko razvijejo tudi sistemske reakcije. Namen raziskave je bil določiti dejavnike tveganja za sistemske reakcije pri tipični UH. Mednarodna raziskava imenovana COLD-CE (tj. Urtikarija zaradi hlada in druge s hladom izzvane reakcije – celostno ovrednotenje) je potekala v 32 UCARE centrih (angl. Urticaria Center(s) of Reference and Excellence). Pridobili smo natančne anamnestične podatke in opravili LST s kocko ledu in/ali napravo TempTest®. Prizadetost dihal smo definirali kot dispnejo, piskanje ali stridor. Prizadetost kardiovaskularnega sistema smo definirali kot hipotenzijo ali izgubo zavesti in/ali druge simptome povezane s hipotenzijo (tj. omotica, občutek omedlevice ali nemoči). V raziskavo smo vključili 551 bolnikov z UH in 75 % od njih je imelo pozitivne LST (tj. tipično UH). Pri 40 bolnikih s tipično UH smo diagnosticirali tudi kronično spontano urtikarijo (KSU). Prizadetost dihal je nastopila pri 22 % in prizadetost kardiovaskularnega sistema pri 31 % bolnikov s tipično UH brez KSU. Ugotovili smo tri neodvisne dejavnike tveganja za prizadetost dihal: pričetek UH v otroštvu, orofaringealni in/ali laringealni simptomi ter srbež uhljev. Neodvisni dejavniki tveganja za prizadetost kardiovaskularnega sistema pa so: angioedem, orofaringealni in/ali laringealni simptomi, srbež uhljev ter predhodna sistemska reakcija na pik kožekrilca.
Ključne besede: COLD-CE, dejavniki tveganja, urtikarija zaradi hlada, sistemske reakcije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 339; Prenosov: 59
Celotno besedilo (12,05 MB) |
