| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
81.
PRVINE PREKMURŠČINE V IZGOVORJAVI ANGLEŠČINE V PREKMURJU
Nuša Grah, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo raziskuje vprašanje vpliva prekmurskega narečja na izgovorjavo angleščine pri prekmurskih dijakih in učencih v soodvisnosti od lastnosti učencev, ameriške angleščine in različnih psiholoških dejavnikov. V teoretičnem delu so po poglavjih predstavljene glasoslovne značilnosti prekmurskega narečja in glasoslovne značilnosti angleškega jezika, v zadnjem segmentu teoretičnega dela pa so te primerjane in ponazorjene s primeri. Teoretska izhodišča o vplivu dialekta na tuj jezik so podkrepljene z rezultati v praktičnem delu. V raziskovalnem delu sta uporabljeni dve raziskovalni metodi, in sicer protistavnost in analiza napak. Ključni del raziskave predstavljajo posnetki angleške izgovorjave učencev in dijakov v Prekmurju, ki prihajajo iz dveh šol. Posnetki učencev in dijakov so transkribirani po slušnem vtisu, rezultati pa so predstavljeni po kategorijah in glede na glasovna okolja. Z dobljenimi rezultati dokazujemo močan vpliv prekmurskega dialekta na izgovorjavo angleščine pri učencih in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi. Poleg tega smo nekatere podatke o izgovorjavi angleščine učencev in dijakov pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega namen je bil spoznati, ali se učenci in dijaki zavedajo vpliva narečja na tuj jezik in kolikšno mero pozornosti namenjajo pravilni izgovorjavi angleščine. Za analizo teh podatkov smo uporabili deskriptivno metodo. Rezultati diplomskega dela bodo lahko v pomoč tako učencem kot učiteljem angleščine pri izgovorjavi angleščine.
Ključne besede: prekmursko narečje, angleški jezik, glasoslovje prekmurskega narečja, glasoslovje angleškega jezika, dialektologija, fonetika, fonologija, medjezik, protistavnost, analiza napak
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1597; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

82.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek Mertük, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 26; Prenosov: 1
URL Povezava na datoteko

83.
BESEDJE S POMENSKEGA POLJA »KMETIJA« V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Marisa Drvarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje s pomenskega polja »Kmetija« v izbranih prekmurskih govorih je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za SLA. V teoretičnem delu sta predstavljena zgodovinski in geografski oris Prekmurja in predstavitev kraja Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Nato sledi opis narečne podobe Prekmurja, z natančno predstavitvijo glasovnega orisa vseh treh podnarečij prekmurskega narečja: ravenskega, dolinskega in goričkega. V slovarčku smo se na podlagi vprašalnice za SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), in sicer za besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" osredotočili na podobnosti in razlike v besedju obravnavanih govorov. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih: Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Od tega govora vas Petanjci in Puconci predstavljata ravensko podnarečje, govor vasi Dolnja Bistrica pa dolinsko podnarečje. Zbrano gradivo smo po slušnem vtisu transkribirali in s pomočjo strokovne literature natančno analizirali.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, kmetijsko izrazje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 714; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

84.
BESEDJE ZA HIŠO IN GOSPODARSKA POSLOPJA PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH SLOVENSKOGORIŠKIH GOVORIH
Irena Ivanek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje za hišo in gospodarska poslopja po Vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih slovenskogoriških govorih obsega geografske in zgodovinske podatke o krajih, v katerih se je delala raziskava s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas (SLA), katera obsega 184 vprašanj in je razdeljena na dve pomenski polji. Raziskava je temeljila na raziskovanju in primerjanju besedja v petih vaseh: Nasova, Lešane, Lomanoše, Plitvički Vrh in Spodnja Ščavnica. Te vasi so bile izbrane, ker ležijo na ali ob Apaškem polju, kjer je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin težko najti avtohtone prebivalce, zato se je raziskava osredotočila na njegovo obrobje. Po predstavitvi geografskih in zgodovinskih podatkov sledi osrednji del diplomske naloge, in sicer analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v prej omenjenih vaseh. Gradivo je bilo posneto in nato zapisano v dialektološki transkripciji. Gradivo se je analiziralo in nato primerjalo med posameznimi kraji. Krajevni govor vasi, vključenih v raziskavo, se uvršča v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, to pa uvrščamo v panonsko narečno skupino. Najti je besede, ki so poznane le še starejši populaciji. V besedju se pojavlja veliko germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in pa tudi priseljevanj.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, besedje za hišo in gospodarska poslopja.
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

85.
ŽIVALI V PRISPODOBAH V GOVORU ZAGORJA
Tina Šabec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Živali v prispodobah v govoru Zagorja je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni geografski, zgodovinski in sociološki podatki o Zagorju in občini Pivka. Zagorski govor je umeščen v notranjsko narečje, ki je del primorske narečne skupine in se govori zahodno od gorske verige Snežnik-Javorniki-Nanos-Trnovski gozd, na Pivki, po Brkinih in na delu Krasa. Sledi oris glasoslovne ravnine in predstavitev oblikoslovnih, skladenjskih in besedotvornih posebnosti. Predstavljen je razvoj frazeološke vede, opisane so definicijske lastnosti frazemov in naštete oblike ter vrste frazemov. V drugem delu so živalski frazemi, ki so bili zbrani z metodo terenskega snemanja, zapisani v slovenski fonetični transkripciji. Frazemi so bili izpisani iz 55 živalskih zgodb, v katerih je obravnavanih 62 živali, ki jih je Janez Keber zbral v dveh knjigah Živali v prispodobah. Živalski frazemi so v zaključnem delu analizirani in interpretirani. Največ je frazemov, v katerih nastopajo domače živali, na prvem mestu je govedo. Po predvidevanjih je bilo najmanj posnetih frazemov s sestavino tujih živali, ki v vaškem okolju ne živijo in s katerimi informatorji nimajo neposrednega stika. V obravnavanem narečnem govoru je živih še veliko živalskih frazemov, bogata živalska simbolika in metaforika pa ostajata aktualni tudi danes.
Ključne besede: dialektologija, frazeologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor Zagorja, živalski frazemi.
Objavljeno: 09.03.2015; Ogledov: 909; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

86.
BESEDJE IZ POMENSKEGA SKLOPA
Daniela Zorli, 2015, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo prinaša podobnosti in razlike v besedju štirih krajevnih govorov, in sicer Cvetkovcev, Dornave, Markovcev in Zamušanov. Vsi štirje kraji spadajo v prleško narečje, natančneje v srednjeprleško narečje. Osredotočili smo se na podobnosti in razlike v besedju obravnavanih govorov. Primerjavo smo naredili na podlagi vprašalnice za SLA, in sicer za besedje iz pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja«. V teh štirih krajih, od katerih sta dva (Cvetkovci in Markovci) zajeta v mrežo SLA, smo zbrali 159 različnih odgovorov na 110 vprašanj. Ključni del predstavljajo posnetki informatorjev in njihovi podani odgovori. Le-te smo transkribirali po slušnem vtisu in jih s pomočjo strokovne literature natančno analizirali.
Ključne besede: Panonska narečna skupina, prleško narečje, Slovenski lingvistični atlas, pomensko polje »kmetija«
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 547; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

87.
HIŠNA IMENA V ZGORNJI IN SPODNJI SORICI
Anja Marin, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Hišna imena v Spodnji in Zgornji Sorici so zbrana hišna imena vasi Sorica, kjer se govori selško narečje, ki je podtip gorenjskega. Hišna imena so bila zbrana na terenu s pomočjo vprašalnika, ki je nastal po predlogi knjižice Metode zbiranja ledinskih in hišnih imen. Zbrano gradivo je klasificirano in slovarsko urejeno. Vsako hišno ime je najprej predstavljeno po osnovnem obrazcu, kjer je najprej zapisana poknjižena oblika hišnega imena, v oklepaju mu sledi uradni priimek gospodarja oz. lastnika hiše. Za ločevalnim znakom‖ sledi znanstvena dialektološka transkripcija hišnega imena, ki je onaglašeno v osnovni obliki, sledi oblika, ki jo dobimo na vprašanje »Od kod ste prišli?«, in tej odgovor na vprašanje »Kam ste šli?«. Tem oblikam sledita poimenovanje gospodarja hiše v imenovalniku in rodilniku ter izimenski svojilni pridevnik v moški in ženski obliki. Osnovnemu zapisu vsakega imena sledi pomenski del, v katerem je razložen izvor hišnega imena. Pri imenih, ki izvirajo iz osebnih imen, sledi izvor imena, povzet po Kebrovemu Leksikonu imen (Keber 2001). Pri hišnih imenih, ki izvirajo iz slovenskih apelativov, sem dodala razlago besede po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 1994), pri imenih nemškega izvora pa sem s pomočjo Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (Pleteršnik 2006) zapisala izvorno besedo in v primerih, kjer smo besedo prevzeli v slovenščino, poiskala še njeno etimologijo v Etimološkem slovarju (Snoj 1997). Hišna imena se ohranjajo v ustnem izročilu in na tak način prehajajo iz roda v rod. Zbrana hišna imena imajo slovenski in nemški izvor.
Ključne besede: dialektologija, selško narečje, soriški govor, hišna imena
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 918; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

88.
BESEDJE V IZBRANIH KRAJIH SREDNJEŠTAJERSKEGA NAREČJA
Teja Pušaver, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 640; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

89.
Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora
Renata Pucko, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora so predstavljene značilnosti omenjenega govora na treh ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni in besedoslovni. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorjev. Zbiranje gradiva se je odvijalo z metodo snemanja in zapisovanja s fonetično transkripcijo. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Dokležovje ter okolice. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti dokležovskega govora, ki ga uvrščamo v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno oz. dolinsko podnarečje. V govoru je značilen monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov, ki so možni v vseh besednih zlogih. Naglas je dinamičen oz. jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli in vsa tri števila, v sklanjatvi samostalnika je ohranjenih vseh šest sklonov. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Končnica v moškem in srednjem spolu v dajalniku in mestniku ednine je -i, ženski spol pa ima v orodniku ednine končnico -of. Govor ne pozna preglasa za c, j, č, ž, š. Nenaglašeni deležnik na -l m. sp. se lahko končuje na -o ali -ú. V prislovnih oblikah najdemo veliko arhaičnih osnov. Besedje dokležovskega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, nekaj manj je romanizmov in madžarskih ter hrvaških izposojenk.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, dokležovski govor, glasoslovje, oblikoslovje, besedišče
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 625; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

90.
BESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Laura Cipot Hari, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, goričko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 510; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici