| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
71.
Zemljepisna lastna imena v Večeslavcih
Mihaela Koletnik, Zdenka Holsedl, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, zemljepisna imena, lastna imena, Večeslavci
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 534; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

72.
ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVOR
Špela Vozelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Ključne besede: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 578; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

73.
Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju
Mihaela Koletnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, besedoslovje, besedje, strokovna terminologija, jezikovni stiki
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 225; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (385,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

74.
Prekmurje agricultural terminology in the Dolinsko region
Mihaela Koletnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: The paper presents the dialectal vocabulary of agricultural items in Črenšovci in the Dolinsko region of Prekmurje, with a focus on agricultural tools, crops, as well as field and stable work. The study is based on a thematically defined vocabulary gathered through fieldwork and with the help of questionnaires, pictures and informants’ narratives. It includes archaic vocabulary that is gradually disappearing and is known only to the oldest generation of speakers, as well as the contemporary vocabulary that has been introduced along with the modern technology and is used by the younger generation of speakers.
Ključne besede: dialectology, Pannonian dialect group, Prekmurje dialect, agricultural terminology
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 351; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (370,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

75.
Prekmursko besedje za gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila v Pleteršnikovem slovarju
Mihaela Koletnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v prekmurskem narečju poimenuje gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila. V treh krajevnih govorih (cankovskem, večeslavskem in graškem), zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali sedeminštirideset različnih odgovorov na šestinpetdeset vprašanj. Dokumentiranost in semantiko obravnavane leksike smo preverili v Murkovem slovarju (1833), Pleteršnikovem slovarju (1894/95), Slovarju slovenskega knjižnega jezika in treh slovarjih, ki prinašajo prekmursko narečno besedje.
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 360; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

76.
Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika
Alja Lipavic Oštir, Anja Vasiljevič, Mihaela Koletnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje rezultate anket o poznavanju in rabi slovenskih pregovorov pri skupini informantov različne starosti v Sloveniji. Pre- govori so del njihovega pasivnega leksikona (povprečno poznavanje v 83 % in raba v 24 % pri govorjenju ter 12 % pri pisanju). Razlike kažejo tudi sociodemografski parametri, tako poznavanje pregovorov linearno narašča z izobrazbo informantov. Parameter kraj bivanja ni pokazal statistično pomenljivih razlik, enako velja tudi za parameter spol. Anketa je pokazala nekaj razlik tudi med posameznimi narečnimi skupinami. Nekatera odstopanja bi lahko pojasnile le nadaljnje raziskave, ki bi gotovo odprle tudi nova vprašanja in nakazale nove poti raziskovanja.
Ključne besede: pregovori, jezikovna raba, sociolingvistika, izobrazba, starost, spol, narečja
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 470; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (499,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

77.
O prekmurskih mikrotoponimih
Mihaela Koletnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek prinaša izbor mikrotoponimov, zbranih v šestnajstih naseljih v Prekmurju; v njih se odražajo vse glasoslovne in oblikoslovne značilnosti prekmurščine. Glede na motivacijsko podstavo so imena zvečina izvorno slovenska, v podstavi nekaterih poimenovanj pa so tudi v časovno različnih jezikovnozgodovinskih obdobjih prevzete besede iz stičnih jezikov.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, prekmurska narečna skupina, prekmurska narečja, toponimi, mikrotoponimi
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 258; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (222,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

78.
Prekmurska gorička lončarska terminologija
Mihaela Koletnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Ključne besede: slovenščina, besedoslovje, besedje, strokovno izrazje, slovenska narečja, prekmursko narečje, lončarsko besedje, lončarstvo
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 334; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (318,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

79.
Fran Ramovš (1890-1952)
Mihaela Koletnik, 2016, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: Fran Ramovš, dialectology, dialectologists, linguistics, Slovenian linguists, biographies, works
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 350; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

80.
Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru
Mihaela Koletnik, Tina Šabec, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se osredinjamo na frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival, zbrane v notranjskem zagorskem govoru, ki ga slovenska dialektologija uvršča v primorsko narečno skupino. Zapisanih in analiziranih je bilo sedemdeset frazemov. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti v slovarskih virih primerjani s knjižnimi (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Kebrov Slovar slovenskih frazemov). Dvanajst narečnih frazemov v knjižnih virih ni evidentiranih. Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z naborom frazemov z istimi sestavinami v dolenjskem šentrupertskem govoru. V obeh krajevnih govorih je najpogosteje zastopana živalska vrsta govedo, med posamičnimi živalmi pa je na prvem mestu pes, kar nazorno odraža pogostost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih se pojavljajo tudi lokalno specifični ter v primerjavi s knjižnim jezikom manjkajoči frazemi.
Ključne besede: živalska frazeologija, narečna frazeologija, domače živali v frazemih, notranjsko narečje, krajevni govor, vas Zagorje
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 141; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (627,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici